Festival Vilenica o pisanju in preživetju v 21. stoletju

Po oceni podpredsednika vileniške žirije Aljoše Harlamova je Vilenica kot festival srednjeevropske literature eden tistih festivalov v Sloveniji, ki je najbolj usmerjen na avtorja. Ti se danes, ko svet zaznamujejo hitri načini komunikacije, na "staromoden način" med seboj družijo ter izmenjujejo poglede in ideje, na enak način pa jih lahko spozna tudi občinstvo, je povedal na današnji predstavitvi.

Na 33. izdajo so povabili 20 avtorjev, ki jih bo mogoče srečati na prav toliko dogodkih. Torkova dopoldanska uvertura v Ljubljani bo po njegovih besedah gostila tri najpomembnejše: lanskoletnega dobitnika nagrade vilenica Jurija Andruhoviča, letošnjega dobitnika Ilijo Trojanowa in slovensko avtorico v fokusu Mojco Kumerdej. Prvega bo spremljal prevod knjige Moskoviada, ki je nedavno izšla pri Cankarjevi založbi, zadnja bo pri ameriški založbi Dalkey Archive Press dobila angleški prevod zbirke kratkih zgodb Fragma, Trojanowu pa bodo 8. septembra v jami Vilenica podelili osrednjo nagrado, vredno 10.000 evrov.

Z literarnimi branji bo festival povezal devet slovenskih krajev in bližnji Trst, prvič bo gostoval v Kočevju, in sicer v bunkerju Škrilj, strogo varovanem vojaškem območju, do katerega bo mogoče priti le pod nadzorom in v organizaciji lokalnega zavoda Kočevsko. Kot je povedala direktorica Vesna Malnar Memedovič, bo vileniški dogodek drugi kulturni dogodek na tem prizorišču z več kot 300 metrov podzemnih rovov, potem ko so ga lani odprli javnosti za turistične oglede.

Naslovni temi Vilenice Pisati in preživeti bo posvečena okrogla miza v Lipici, ki bo po oceni predsednice žirije Lidije Dimkovske zelo osebna, saj bo govorila o materialnem položaju avtorjev, o katerem jih ponavadi nihče ne vpraša. Soočila bo njihove pisateljske in tudi življenjske izkušnje o tem, v kakšnih materialnih pogojih živijo in se preživljajo v določenih delih Evrope.

"V današnjem svetu to sploh ni enostavno niti za navadnega človeka, kaj šele za človeka, ki je z glavo v oblakih, kot pravimo za pisatelje," je dejala Lidija Dimkovska. V ospredju pa bo po njenih besedah absolutna identiteta avtorjev: ali jo sploh imajo, kaj jih ločuje od drugih umetnikov in državljanov ter kaj se od njih pričakuje.

Tema je po njenih besedah izjemno dragocena, saj bo postavljena tudi v kontekst ne le finančnega, temveč splošnega stanja, ki se povezuje s politiko, politiko migracij in nenazadnje kulturno politiko. Na ta način bo, kot je prepričana, ponudila vpogled v širšo družbeno resničnost v Sloveniji in Evropi.

Tudi Gabrieli Babnik, podpredsednici Društva slovenskih pisateljev, ki festival organizira skupaj s Kulturnim društvom Vilenica, se zdi tema pomembna v času, ko časopisi izginjajo, ko se zapirajo oddelki za književnost in ko se določeni programi ukinjajo. To je po njenih besedah povezano s statusom umetnika v slovenskem in evropskem prostoru. Sama je prepričana, da bi družba pisatelju morala priznati odločitev za to izbiro, "ne glede na to, da nas država dojema kot podjetnike".

Festival bosta poleg že omenjenih izdaj spremljala tudi zbornik s predstavitvijo del povabljenih avtorjev in antologija sodobne književnosti na Malti, letošnje države v središču. Med sodelujočimi avtorji v zborniku bodo na sami prireditvi izbrali dobitnika vileniškega kristala, že danes pa so razglasili dobitnico pisateljske štipendije Srednjeevropske pobude. Prejela jo bo moldavska pisateljica, pesnica in novinarka Maria-Paula Erizanu za svoj romaneskni prvenec.