Na hitro prelistano 1.9.2018 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 1. septembra - Založba UMco je izdala knjižni prvenec priznanega nevrokirurga Henryja Marsha Ne škoduj!, Cankarjeva založba roman Nebojše Lujanovića Oblak kožne barve, Založba Zala roman nizozemske pisateljice Mireille Geus Pleši!, Založba Miš pa dvojezično slikanico s črtico Ivana Cankarja Skodelica kave in ilustracijami Petra Škerla.

Ljubljana Knjiga Ivana Cankarja z naslovom Skodelica kave. Foto: STA

Ljubljana
Knjiga Ivana Cankarja z naslovom Skodelica kave.
Foto: STA

Ljubljana Knjiga priznanega nevrokirurga Henryja Marsha z naslovom Ne Škoduj! Foto: STA

Ljubljana
Knjiga priznanega nevrokirurga Henryja Marsha z naslovom Ne Škoduj!
Foto: STA

Ljubljana Roman Nebojše Lujanovića z naslovom Oblak kožne barve. Foto: STA

Ljubljana
Roman Nebojše Lujanovića z naslovom Oblak kožne barve.
Foto: STA

Ljubljana Knjiga Mireille Geus z naslovom Pleši! Foto: STA

Ljubljana
Knjiga Mireille Geus z naslovom Pleši!
Foto: STA

VPOGLED V ŽIVLJENJE IN DELO NEVROKIRURGA TER PREMISLEK O POMENU ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA

Zelo odmevna in kritiško hvaljena knjiga Ne škoduj! s podnaslovom Zgodbe o življenju, smrti in možganski kirurgiji ponuja neposreden vpogled v delo in izzive nevrokirurga v moderni bolnišnici. Priznani nevrokirurg Henry Marsh (1950) pri bralcih ne želi doseči sočutja in opravičila za morebitne napake, ampak se trudi tako širši kot strokovni javnosti prikazati realnost svojega poklica.

Tudi kirurgi so zgolj ljudje iz mesa in krvi, je eno od sporočil knjige, ki jo je prevedel Branko Gradišnik, njen namen pa, kot pravi Marsh, da ljudi opominja na vero in neusahljivo upanje v življenje, kadar smo postavljeni pred največje in najtežje življenjske izzive.

Priznani britanski pisatelj Ian McEwan je o knjigi med drugim zapisal, da "avtor boleče iskren glede napak, ki utegnejo razdejati tuje možgane, tenkočutno uglašen z drhtljivimi strunami v tiščečih prsih pacientk in pacientov, pa tako šegavo strog do teh, ki danes upravljajo naše bolnišnice, nas vleče globoko v drobovje najzahtevnejše vseh veščin, ki jih terja zdravljenje telesa, ne da bi nam pri tem pozabil povzdigovati duha".

LUJANOVIĆ OPOZARJA, DA JE DRUŽBENA IZOLACIJA ZELO REDKO POSLEDICA POSAMEZNIKOVE IZBIRE

Roman Oblak kožne barve se z raziskovalno premišljenostjo na literarno dovršen način loteva perečega problema posameznikove določenosti s poreklom, barvo kože in družbenimi predsodki. V štirih romanesknih pripovedih spremljamo šest življenjskih usod, ki so tragične vsaka na svoj način. Vse pripovedi Nebojša Lujanović poveže z romsko problematiko. Prevajal je Urban Vovk.

Lujanović se je rodil leta 1981 v Novem Travniku v Bosni in Hercegovini. Poleg pisanja se ukvarja tudi z znanstvenim delom. Živi v Splitu in predava na tamkajšnji filozofski fakulteti. Doslej je objavil štiri romane, zbirko kratkih zgodb in priročnik za kreativno pisanje, dvakrat diplomiral in enkrat doktoriral.

SLEDITI SANJAM NIKOLI NI NAJLAŽJA, BREZSKRBNA, ŠE MANJ LENOBNA POT, A JE MOGOČE EDINA PRAVA

Odraščanje je lepo, pa tudi zapleteno. Maxime, čeprav sta ji starša v veliko oporo, to še kako občuti. Ko se odloča, kakšno življenjsko pot naj ubere, ji je vzor prav oče, slaven baletnik. Naj vstopi v svet baleta še sama? Kako, da ne bo razočarala svojega popolnega očeta? Ko je oče na turneji v Rusiji, se bliža avdicija za vpis v baletno šolo. Mama jo spodbuja. Maxime se pripravlja. Usodni trenutek se bliža.

Roman Pleši! je delo nizozemske avtorice Mireille Geus (1964), ki se vse življenje posveča pisateljskemu ustvarjanju, od študija literature, lastnega snovanja besedil za gledališče, pisanja kratkih zgodb in romanov do mentorstva mladim. Med prejetimi priznanji za svoje delo se med drugim lahko pohvali z najuglednejšo nizozemsko nagrado zlato pero. Knjigo je prevedla Mateja Seliškar Kenda.

ŠE ENA CANKARJEVA SKODELICA KAVE, TOKRAT UMEŠČENA V ŠIRŠI ČASOVNO-PROSTORSKI KONTEKST

V nekem obdobju svojega življenja se je Cankar za krajši čas preselil domov in na podstrešju mračne volje pisal svoje prve ljubezenske zgodbe. Kljub revščini in splošnemu pomanjkanju si je zaželel kave. Mati mu je željo uresničila. Kavo mu je prinesla na podstrešje, a jo je Cankar, v svojem čemernem razpoloženju, osorno odpravil z besedami, naj ga pusti na miru. Leta pozneje se je Cankar zavedel močne bolečine in krivde, ker je materi storil tako krivico - ki pa je ni bilo mogoče več popraviti.

Založba Miš si je Cankarjevo črtico tokrat zamislila kot dvojezično knjigo z ilustracijami, namenjeno vsem generacijam. Izvirno Cankarjevo besedilo spremljajo ilustracije Petra Škerla, dodan mu je angleški prevod.

Knjigo spremlja zapis Dragice Haramija in Janje Batič, ki pravita, da se ob branju slikanice z ilustracijami, ki dogodek iz pisateljevega življenja umeščajo v širši časovno-prostorski kontekst, postopoma razkriva zgodba o krivdi in občutkih, ki jih ta sproža. Na to pa nakazuje že Cankarjeva začetna misel: "Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil."