Pred evropskimi poslanci vnovič reforma avtorskega prava EU

K direktivi, ki obsega vsega 20 členov, je vloženih približno 200 dopolnil, Evropski parlament pa naj bi skušal poiskati ravnotežje med zaščito avtorskih pravic na internetu na eni ter svobodnim internetom na drugi strani.

Namen direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu je, da bi ustvarjalci kreativne industrije - glasbe, filmov ali novic - dobili pravična nadomestila za svoja dela v digitalnem okolju. Kot poudarja poročevalec za direktivo v Evropskem parlamentu Axel Voss, Evropa potrebuje zakonodajo, ki bo uravnotežila razmerje med lastniki avtorskih pravic in platformami, ki uporabljajo avtorska dela na spletu, ne da bi avtorji pri tem dobili kakršnokoli nadomestilo.

Po njegovih besedah direktiva uporabnikov spleta ne bo prizadela, veljala bi samo za tiste platforme, ki gradijo poslovni model na avtorsko zaščitenih delih in na njihov račun kujejo dobičke. S tem Voss zavrača pomisleke proti 13. členu, ki ga nasprotniki direktive poleg 11. člena izpostavljajo kot enega najbolj problematičnih.

Predlogu direktive med drugim nasprotujejo zagovorniki svobode interneta, poznavalci digitalnega okolja, vodilni tehnološki velikani, kot so Google, Amazon, Facebook, Apple. V Sloveniji ji denimo nasprotujejo v inštitutu Danes je nov dan, ki je v ta namen pripravil tudi spletno peticijo. Tem in drugim v protikampanji sicer očitajo, da so Googlovi plačanci in da samo zato kritizirajo direktivo, a te navedbe odločno zanikajo.

Nasprotniki pravijo, da 13. člen spletnim platformam nalaga, da bdijo nad svojimi uporabniki in njihovimi vsebinami ter že pred objavo s samodejnimi filtri blokirajo njihove objave že zgolj ob sumu kršitev avtorskih pravic. To so poimenovali kot prikrito cenzuro, ki bo zavirala razpravo na internetu in onemogočila objavo vsebin, kot so memi, gifi in parodije. 11. člen pa po navedbah nasprotnikov vzpostavlja davek na povezave in tako omejuje posameznikovo pravico do deljenja spletnih povezav.

Med nasprotniki, ki se sicer strinjajo, da je reforma avtorskega prava EU nujna, je nemalokrat slišati, da direktiva v tej obliki "uničuje internet, kot ga poznamo", da internet postaja "orodje za nadzor" in ne več prostor svobode, ampak "prostor strahu", da "vodi v cenzuro in korporativizacijo interneta" ter da "koristi zgolj velikim in škodi malim".

Zagovorniki direktive medtem pojasnjujejo, da je filter v resnici le tehnološki vmesnik, ki ga že pozna Youtube in uporablja v primerih, ko avtorji rabo svojih del prepovedo. S sprejemom predloga direktive bi imele platforme obvezo, da izločijo vsebine, za katere nimajo sklenjenih licenc. V kompromisnem predlogu direktive je določeno celo, da bodo morale platforme sklepati sporazume zgolj s tistimi imetniki pravic, ki si to želijo, torej filter ne bo avtomatičen in obvezen. Glede 11. člena pa zagovorniki direktive zavračajo navedbe, da vzpostavlja davek na povezave, in pojasnjujejo, da ta člen le nalaga spletnim platformam plačilo novinarjem in novinarskim hišam za vsebine, ki jih linkajo.

Novinarji naj bi na ta način prišli do plačila za svoje delo na spletu, zato so direktivi naklonjena novinarska združenja in izdajatelji novic, med njimi Evropsko združenje tiskovnih agencij (EANA). Zavzemajo se za reformo novinarskih medijev, kot jo predvideva 11. člen, saj jo vidijo kot nujno potrebno rešitev za brezplačne spletne novice, ki so zdesetkale zaslužke tradicionalnim medijskim družbam. V bran direktivi so stopili tudi ustvarjalci in združenja, tudi slovenska, ki zastopajo kreativno industrijo.

Koliko nadomestil prejmejo glasbeniki za uporabo del, ki se znajdejo na platformah, kamor uporabniki sami nalagajo vsebine? Po podatkih Svetovnega združenja fonogramske industrije (IFPI) so platforme, ki spoštujejo pravice in so imele v letu 2015 68 milijonov uporabnikov, za uporabo avtorsko zaščitenih del v tem letu plačale 1,8 milijarde evrov, odprte platforme z milijardo uporabnikov pa le 571 milijonov evrov. Spotify je tako v letu 2015 na uporabnika ustvaril 16 evrov, namenjenih imetnikom pravic, medtem ko YouTube le evro.

V soočenjih stališč ene in druge strani, med drugim na okrogli mizi STA pred dnevi, je bilo slišati tudi obžalovanje, če bi direktiva padla samo zaradi omenjenih členov, medtem ko se o mnogih drugih zadevah, ki jih ureja, sploh ne razpravlja.

Reforma avtorskega prava EU bo pred evropskimi poslanci ponovno, ker so v začetku julija zavrnili začetek medinstitucionalnih pogajanj z Evropsko komisijo in Svetom EU na podlagi besedila, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve. Proti pogajalskemu mandatu je glasovalo 318 poslancev, za jih je bilo 278, 31 pa se jih je vzdržalo.

Romana Tomc (EPP/SDS), Patricija Šulin (EPP/SDS) in Milan Zver (EPP/SDS), ki so skopi glede svojih stališč do direktive, so se glasovanja vzdržali. Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), Tanja Fajon (S&D/SD) in Igor Šoltes (Zeleni) so glasovali proti. Prvi, kot so sporočili iz njegove pisarne, je želel, da se odločanje prestavi na jesen in tako omogoči več časa za argumentirano in poglobljeno razpravo. Proti je glasoval tudi Lojze Peterle (EPP/NSi), ker kot je zapisal: "Preden gre direktiva v nadaljnja pogajanja, moramo vsi poslanci imeti možnost, da na plenarni razpravi prisluhnemo argumentom enih in drugih." Edini za je glasoval Franc Bogovič (EPP/SLS).