Za ohranjanje kulturne dediščine so nujni sistemsko zagotovljena sredstva in ukrepi

Kot so na ministrstvu zapisali za STA, verjamejo, da je kulturna dediščina prisotna v zavesti prebivalk in prebivalcev Slovenije, vendar menijo, da je treba še povečati njihovo osveščenost o pomenu dediščine za človeštvo, za sodobno družbo in posameznika, ter o dolžnostih in pravicah, povezanih z njenim ohranjanjem v izvornem okolju.

Kako se Evropejci zavedamo pomena dediščine, pričajo rezultati nove raziskave Eurobarometra, ki je ocenila stališča in mnenja ljudi v EU o kulturni dediščini. Kar 80 odstotkov Evropejcev (in 76 odstotkov Slovencev) namreč meni, da kulturna dediščina ni pomembna le zanje osebno, temveč tudi za njihovo skupnost, regijo, državo in EU kot celoto.

Vendar smo, kot so zapisali, Slovenci vse prevečkrat premalo samozavestni glede naše skupne dediščine. Nanjo se vse prevečkrat gleda kot na breme in ne na razvojni potencial. Prav to prepričanje želijo v letošnjem Evropskem letu kulturne dediščine (ELKD) spremeniti.

Kulturna dediščina namreč predstavlja velik razvojni in gospodarski potencial. Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine ima številne pozitivne učinke tudi na druga področja, predvsem na gospodarstvo, zlasti na turizem. V EU je 7,8 milijona delovnih mest posredno povezanih s kulturno dediščino, v sektorju kulturne dediščine EU je zaposlenih prek 300.000 ljudi, navajajo na ministrstvu.

V času, ko se je ELKD že premaknilo v drugo polovico, na ministrstvu ocenjujejo, da je pobuda spodbudila veliko zanimanje za kulturno dediščino in sprožila akcije, ki pripomorejo k odkrivanju in raziskovanju kulturne dediščine Evrope ter krepijo zavedanje o naši izjemni skupni kulturni dediščini in njenih vrednotah.

Sami so se kot nacionalni koordinator ELKD odločili, da se osredotočijo na promocijo in spodbujanje zanimanja za kulturno dediščino in ozaveščanja o pomenu njene ohranitve predvsem med mladimi.

V ta namen so se povezali z organizatorji nacionalnih dogodkov, kot so Kulturni bazar, Evropa v šoli, Dnevi evropske kulturne dediščine ter Teden kulturne dediščine, ki so oziroma še bodo svoje prireditve posvetili temi leta.

V osmih mesecih je bilo izvedenih več kot 300 dogodkov, na ministrstvu računajo, da jih bo do konca leta okrog 800.

Najbolj je ogrožena kulturna dediščina, ki ni v uporabi

Slovenija ima v register nepremične kulturne dediščine trenutno vpisanih 29.863 enot, v register nesnovne dediščine pa 65 enot in 181 nosilcev kulturne dediščine.

Kot so zapisali na ministrstvu, za ohranjanje kulturne dediščine skrbijo v okviru svojih proračunskih možnosti, žal pa je teh sredstev občutno premalo.

Najbolj kritično je po njihovih navedbah stanje dediščine, ki ni v aktivni rabi. Med najbolj ogroženo dediščino sodijo dediščina na podeželju, industrijska dediščina in dediščina 20. stoletja. A, kot so zapisali, kultura za zmanjšanje ogroženosti teh vrst dediščine sama nima ustreznih mehanizmov, k temu bi lahko pripomogli le skupaj z ukrepi drugih sektorjev.

Denimo v programu za razvoj podeželja 2014-2020 sta se v okviru kmetijskega resorja izvajala ukrepa obnove in razvoja vasi ter ohranjanja in izboljševanja dediščine podeželja, v okviru katerih je bilo v Sloveniji izvedenih več kot 150 projektov na kulturni dediščini na podeželju. Kljub uspešnosti in dejstvu, da sta bila ukrepa med ljudmi na podeželju zelo dobro sprejeta, se v tej finančni perspektivi žal ne nadaljujeta, dodajajo na ministrstvu.

Sredstva, ki so bila v zadnjih letih namenjena skrbi za dediščino

Kot navajajo na ministrstvu, je bilo v letu 2009, ko je bil integralni proračun za kulturo najvišji, v njem za kulturne spomenike namenjenih 6,7 milijona evrov integralnih proračunskih sredstev na letni ravni.

V letu 2014, ko je bilo črpanje evropskih sredstev za kulturne spomenike največje, pa je bilo za kulturne spomenike namenjenih skupaj 13 milijonov evrov, od tega dva milijona integralnih proračunskih in 11 milijonov evropskih sredstev.

V predlogu t.i. zakona o kulturnem evru, ki ga je obravnaval prejšnji sklic DZ, vendar ga ni sprejel, je bilo za sanacijo najbolj ogroženih in najbolj kakovostnih kulturnih spomenikov v lasti države predvidenih v sedmih letih skupaj 20,5 milijona evrov in za spomenike v lasti lokalnih skupnosti ter pravnih in fizičnih oseb zasebnega prava 11,5 milijona evrov.

V letošnjem letu je v integralnem proračunu ministrstva za obnovo kulturnih spomenikov na voljo skupaj 1,7 milijona evrov.

Pri financiranju obnove in vzdrževanja kulturnih spomenikov so nujna sistemsko zagotovljena sredstva in ukrepi

Breme ohranjanja kulturne dediščine je v največji meri na njenih lastnikih. Država ali občina lahko prispevata javna sredstva, če so potrebni za varovanje, oživljanje spomenika ali izvedbo drugih ukrepov varstva izredni stroški. Vendar so, kot opozarjajo na ministrstvu, zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev t.i. spomeniškovarstveni razpisi, s katerimi se omenjena sredstva zagotavljajo, zelo omejeni, le 750.000 evrov na leto.

Zato so, kot poudarjajo, pri financiranju obnove in vzdrževanja kulturnih spomenikov nujna sistemsko zagotovljena sredstva in ukrepi, ki bi lastnike spodbujali k ohranjanju kulturnih spomenikov.

Pristojnim institucijam so tudi že predlagali več ukrepov, kot so davčne olajšave in spodbude za lastnike kulturnih spomenikov, davčne olajšave in spodbude za sponzorje in donatorje ter povečanje proračunskih sredstev za najpomembnejše in najbolj ogrožene objekte kulturne dediščine.