Na hitro prelistano 22.9.2018 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 22. septembra - Pri založbi Miš je izšel roman Nepomemben Thomasa Hardyja, v zbirki Moderni klasiki Cankarjeve založbe pa roman Jutta Heim pisatelja Immanuela Mifsuda. Knjižna bera založbe Modrijan je bogatejša za knjigo Max in mačji rod, pri založbi Zala pa je izšla slikanica Noč za navihane Kerry Lyn Sparrow z ilustracijami Guillaumeja Perreaulta.

Ljublajna. Knjiga Kerry Lyn Sparrow in Guillaumeja Perreaulta z naslovom Noč za navihane. Foto: STA

Ljublajna.
Knjiga Kerry Lyn Sparrow in Guillaumeja Perreaulta z naslovom Noč za navihane.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga Moacyr Scliar z naslovom Max in mačji rod, prevedla pa jo je Katja Zakrajšek. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga Moacyr Scliar z naslovom Max in mačji rod, prevedla pa jo je Katja Zakrajšek.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Jutta Heim malteškega pisatelja Immanuela Mifsuda Foto: STA

Ljubljana.
Roman Jutta Heim malteškega pisatelja Immanuela Mifsuda
Foto: STA

Ljubljana. Roman Thomasa Hardyja z naslovom Nepomemben. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Thomasa Hardyja z naslovom Nepomemben.
Foto: STA

ROMAN THOMASA HARDYJA, KRITIKA VIKTORIJANSKE DRUŽBE

Nepomemben je delo angleškega literata Thomasa Hardyja (1840-1928), ki v ospredje postavlja Juda Fawleyja. Ta si tako močno želi postati učenjak, da se že kot otrok sam začne učiti latinščino in grščino. Toda njegove sanje o univerzitetni izobrazbi v Christminstru se porušijo, ko ga v zakon zapelje stremuška Arabella. Navsezadnje se preseli v Christminster, kjer se zaposli kot kamnosek. Tam spozna svobodnjaško in občutljivo Sue, se zaljubi in sproži kolesje, ki se nezadržno vrti proti tragediji.

Hardy velja za viktorijanskega realista, v svoji prozi pa je raziskoval družbene omejitve, ki jih je prinašalo življenje v viktorijanski Angliji, in kritiziral prepričanja, izhajajoča iz takratne družbe, še posebej tista, ki so se dotikala zakonskega življenja, izobrazbe in religije. Zdelo se mu je, da so namreč omejevala ljudi in bila vzrok za številna nesrečna življenja posameznikov, so zapisali pri založbi Miš.

Roman Nepomemben je pred izidom v knjižni obliki leta 1895 izhajal v reviji New Monthly Magazine. Besedilo je vmes doživelo precej sprememb, največ zaradi zaskrbljenosti, kako se bodo na vsebino odzvali bralci. Verzija romana, ki danes velja za zadnjo, je izšla leta 1912, v muzeju v Dorsetu pa obstaja izvod te edicije, ki vsebuje Hardyjeve številne dodatne opombe in priča o tem, da se je še dolgo po prvi izdaji ukvarjal z njegovo vsebino. Delo je poslovenila Meta Osredkar.

MED MODERNIMI KLASIKI TUDI DELO IMMANUELA MIFSUDA

V priznani zbirki Moderni klasiki, ki izhaja pod okriljem Cankarjeve založbe, je izšel roman Jutta Heim malteškega avtorja Immanuela Mifsuda. Delo se osredinja na egocentričnega malteškega igralca, ki ga karakterizirajo uspešna kariera na odru, aktivno spolno življenje, a tudi vse bolj naraščajoče nezadovoljstvo s samim seboj. Po prisilni upokojitvi zaradi zdravstvenih težav in po smrti dolgoletne ljubice bi rad ponovno vzpostavil čustvene vezi s hčerjo, sestro in partnerico, a se tudi pomiril s svojo preteklostjo. V tej je pomembno vlogo odigrala Jutta Heim, natakarica, ki jo je leta 1980 spoznal v Vzhodnem Berlinu in z njo preživel noč in ki ji je skozi 30 let pošiljal pisma, na katera mu ni nikoli odgovorila. Pod slovenski prevod se podpisujeta Vera Pejovič in Peter Semolič.

Mifsud (1967) je predavatelj na Univerzi na Malti in velja za vodilno osebnost malteške književnosti. Objavil je več proznih in pesniških knjig, za svoje delo pa je prejel številne nagrade. Med drugim evropsko nagrado za književnost in nacionalno knjižno nagrado za prozo.

NA VOLJO POMEMBEN BRAZILSKI ROMAN MAX IN MAČJI ROD

Pri založbi Modrijan so izdali "enega od najpomembnejših in najzanimivejših" brazilskih romanov, Max in mačji rod avtorja Moacyrja Scliarja (1937-2011). V zgodbi Max na begu iz nacistične Nemčije v Brazilijo doživi brodolom in se znajde sredi oceana v pomožnem čolniču s cirkuškim jaguarjem, ki je bil med tovorom na njegovi ladji. Da ga zver ne bi požrla, ji mladenič začne za hrano loviti ribe; nekega dne ga jaguar ubrani pred morskim psom, ki napade čolnič, so vsebino povzeli pri založbi.

Maxu se sicer "novi svet" kaže kot idilična obljubljena dežela, utopično zatočišče. Brž pa se izkaže, da "stari" in "novi" svet le nista tako različna in tudi ne nepovezana, ter da demonom iz starega sveta - ne tistim v družbi okrog protagonista ne tistim v njegovi glavi - ni mogoče preprosto uiti čez morje. Soočenja z različnimi mačjimi zvermi, po katerih nosijo naslove posamezna poglavja novele Max in mačji rod označujejo težavne etape protagonistovega družbenega in duševnega dozorevanja. Delo iz leta 1981, ki ga je poslovenila Katja Zakrajšek, je po navedbah založbe širšo mednarodno pozornost pritegnilo šele v zadnjem času, saj je postalo neke vrste vir za literarno uspešnico Pijevo življenje.

NOČ ZA NAVIHANE - ZGODBA ZA PRIJETEN VEČERNI ČAS PRED SPANJEM

Preden je moral Bine v posteljo, je rad še kaj pojedel in poslušal zgodbe za lahko noč - s temi besedami se začne slikanica Noč za navihane. Kot so zapisali pri založbi, je Noč za navihane nagajiva zgodba, kot je nagajiv tudi Bine. In celo njegova mama. Mogoče še kdo. Za smeh in v razmislek. Za prijeten večerni čas pred spanjem. Prevod podpisuje Mateja Sužnik.

Kerry Lyn Sparrow in Guillaume Perreault sta kanadska ustvarjalca. Noč za navihane je prva knjižna objava avtorice, medtem ko je Perreault ilustrator mnogih objavljenih in razstavljenih del doma in po svetu. Za svoja dela je prejel več uglednih nagrad.