Kinotečno jesen bo zaznamovala retrospektiva filmov Ingmarja Bergmana

V letošnjem letu, ob 100-letnici Bergmanovega rojstva, se kinoteke po vsem svetu švedskemu režiserju poklanjajo z retrospektivami, tudi Slovenska kinoteka, ki bo do 21. oktobra prikazala njegove največje klasike in tudi manj znane filme, ki so bili pri nas predvajani redko ali nikoli.

Na nocojšnjem odprtju bosta na sporedu dva kratka filma, Karinin obraz (1986), ganljiv portret avtorjeve matere, in Stimulantia (epizoda Daniel) (1967), ki ga je Bergman posnel med letoma 1963 in 1965, ko je bil njegov sin Daniel še otrok. Sledil bo režiserjev prvi celovečerni dokumentarec Farö Dokument (1970), ki slika portret odročnega švedskega otočka v Baltskem morju z imenom Farö, kjer si je Bergman ustvaril dom in je posnel nekaj svojih najznamenitejših filmov.

Eden največjih filmskih avtorjev ter eden najpomembnejših in najvplivnejših umetnikov 20. stoletja se je rodil 14. julija 1918 v Uppsali na Švedskem. Kot filmski režiser je debutiral leta 1946 s filmom Kriza, med njegova največja dela pa sodijo filmi, kot so Sedmi pečat (1957), Divje jagode (1957), Kriki in šepetanja (1972), Prizori iz zakonskega življenja (1973) ter poslednji kinematografski film Fanny in Alexander (1982), v katerem švedski cineast skozi sanje in spomine povzame vse teme, s katerimi se je kot režiser ukvarjal.

Vsi ti filmi, razen debitantskega Kriza, bodo na ogled v Slovenski kinoteki, ob tem pa tudi dokumentarci in Bergmanovi reklamni filmi. Projekcije bo pospremila priložnostna razstava v dvorani in kavarni Slovenske kinoteke, pred začetkom retrospektive pa je izšla tudi tematska številka Revije Ekran, posvečena temu velikemu švedskemu cineastu.