misliNagrado Fanny Haussmann prejel pesnik Andraž Polič
Žalec, 20. septembra - Nagrado Fanny Haussmann, poimenovano po domnevni prvi slovenski pesnici nemškega rodu, je nocoj v Dvorcu Novo Celje prejel pesnik, glasbenik, skladatelj in igralec Andraž Polič, ki živi v Pragi. Nagrado v višini 1000 evrov je prejel za cikel pesmi o ženski, vročil pa mu jo je žalski župan Janko Kos, ki mu je podelil tudi častno listino.
Polič je avtor številnih pesniških zbirk, kot so Hamlet v Karpatih, Miniature, Brlog besed, Srečevanja, Zrcala na razpotju, Arabeske, Ujeti glas, Voda puščave, Na prvem tiru, Hoja in Ona je mesto.
Kot je zapisala strokovna žirija, ki so jo sestavljali slovenistka Lidija Koceli, pesnik in literarni kritik Peter Kolšek, soavtorica srednješolskih učbenikov za slovenščino Marija Končina in pesnik Zoran Pevec, je Poličeva poezija prevedena v več tujih jezikov. Ustvarjal je tudi glasbo za gledališke predstave doma in v tujini, z avtorsko skupino Hamlet Expres pa je posnel dve CD plošči Libanonski tango in Moje mesto, napisal je tudi knjigo za otroke Čarodejni palčki rastlin.
Na razpis za nagrado Fanny Haussmann s tematiko o ženski, ki jo podeljuje Občina Žalec, je prispelo 66 ciklusov pesmi. Žirija je med nominirance poleg Poliča uvrstila še pesnice Aleksandro Kocmut, Tanjo P. Hohler, Anico Perpar in Vesno Šare.
Fanny Haussmann se je rodila pred 200 leti v avstrijskem mestu Bruck an der Mur in se v literarno zgodovino zapisala kot prva slovenska pesnica. Njena osebnost in ustvarjanje sta še danes zavita v skrivnost. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je v resnici avtorica pesmi, pod katere je podpisana.
Domnevno prva slovenska pesnica nemškega rodu se je med Slovence priselila okoli leta 1835, ko je njen oče kupil graščino Novo Celje blizu Žalca. Ob pomladi narodov je objavila devet slovenskih pesmi, osem v tedniku Celjske slovenske novine (1848-1849) in eno v Sloveniji (1849), v knjigi Skrivnost Fanny Haussmann, ki je nedavno izšla pri Založbi Aristej, piše poznavalka Franca Buttolo.
Fanny Haussmann je za prvo slovensko pesnico razglasil politik, pesnik in narodni buditelj Lovro Toman, ki ji je ob izidu njene prve pesmi z njenim podpisom Vojaka izhod posvetil hvalnico Pervi slovenski pesnici Fani Hausmann. Takrat temu ni nihče nasprotoval. Danes pa ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je znala slovensko in da je v resnici avtorica slovenskih pesmi, pod katere je podpisana.
Pesmi s podpisom Fanny Haussmann so nastale v času, ki so ga zaznamovale velike politične spremembe. Dogodki leta 1848 so vznemirili vse. Ženske v vrenju nacionalnih zahtev ter demokratičnih idej niso ostale nezainteresirane. Položaj žensk, ki je bil tesno vezan na položaj očeta ali moža, se je začel rahljati. Vzpostavljali so se tudi kritični standardi za kakovostno poezijo, ob tem se je utemeljevala tradicija samosvojega leposlovnega izročila.
Motivi pesmi, podpisanih z njenim imenom, so največkrat ljubezenski, pa tudi domovinski in miselni, zlasti o pesniškem poklicu. Njena prva pesem Vojaka izhod denimo govori o odhodu mladega slovenskega vojaka na italijansko bojišče leta 1848. Med pesmimi sta denimo še Moje drago, ki govori o preveč zadolženem Novem Celju, ter Umirajoči pesnik, posvečena Francetu Prešernu, ki naj bi ga pesnica cenila in menda tudi obiskala.