V SEM simpozij o Plečniku skozi evropsko perspektivo

Kot je za STA povedala Karmen Stariha, civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki od leta 2015 ves čas sodeluje pri Tednu evropske kulturne dediščine ter javnost opozarja na pereče probleme s tega področja.

Na današnjem dogodku želijo na Plečnikovo arhitekturo pogledati skozi evropsko perspektivo in ugotoviti, ali na ta način pridemo do novih spoznanj ter kaj nam slednja lahko ponudijo na področju razumevanja in promocije Plečnika. Z dogodkom želijo tudi spodbuditi razpravo o kontinuiranem preučevanju Plečnika ter poučevanju o Plečniku in njegovih delih na vseh stopnjah izobraževanja.

Sociolog in religiolog Igor Škamperle bo v svojem predavanju zarisal družbeno krizo, ki spremlja sodobno Evropo, katere izraz so tudi odprta vprašanja, kako obravnavati številne migracije in prihode priseljencev iz drugih kultur.

Kot je zapisal za STA, je eden od pomembnih dejavnikov t.i. integracija. Primer Plečnikove arhitekture je lahko po njegovih besedah tudi v tem pogledu, čeprav navidezno s temi problemi nima veliko skupnega, aktualen in spodbuden. Plečnikova arhitekturna govorica je namreč simbolno zelo heterogena in sinkretična, navezuje se na različne tradicije, hkrati pa nastopa integrativno in povezovalno, priznavajoč skupne človeške duhovne temelje.

Predavanje umetnostnega zgodovinarja Damjana Prelovška nosi naslov Tekstil in keramika v Plečnikovi arhitekturi. Kot je povedal za STA, je bilo oboje ključno za Plečnikovo arhitekturo. Na Dunaju se je Plečnik pri Ottu Wagnerju seznanil s teorijo o oblačenju konstrukcije nemškega arhitekta Gottfrieda Semperja. Kot primer je Prelovšek navedel Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani: Gre za tempelj, "oblečen" v fasado, ki je takšna, kot da bi bila tkana, okna in vrata pa so kot gube."

Grška keramika pa je bila po njegovih besedah osnova za vrtove na Praškem gradu. Plečnik je povzemal posamezne elemente z grških vaz in jih postavljal v druge kontekste.

Arhitekt Andrej Hrausky bo predaval na temo Jože Plečnik - med simboliko in kreativnostjo. Kot je povedal za STA, je Plečnik arhitekturo razumel kot neke vrste nagovor. Ljudem se je skušal približati z arhitekturnim jezikom, ki je vseboval tisto abecedo, ki je bila od nekdaj - steber, lok, obelisk, piramida. Skušal je uporabljati arhitekturne izraze, ki so razumljivi vsem in to ne le danes, ampak tudi v prihodnosti.

Kar zadeva kreativnost, je bil Plečnik prepričan, da se je treba nalog lotevati vedno znova in znova. Prvič namreč šele pridemo do ugotovitve, v čem je težava, drugič jo lahko rešimo. Bil je tudi prepričan, da je treba stvari reševati drugače, kot so jih arhitekti do tedaj. Že če pogledamo njegove mostovi v Ljubljani, nobeden ni čisto navaden. Vse njegove rešitve so v svoji zasnovi izjemno sveže, je poudaril Hrausky.

Umetnostni zgodovinar Peter Krečič pa se bo posvetil Plečniku in antiki. Slednja je bila za Plečnika zelo pomembna, čeprav ni bil klasicist. Vsako izročeno obliko je predelal, zato velja za modernega arhitekta, a ne modernista, ki bi slepo sledil aktualnim modernističnim zgledom, je povedal za STA.

Sam bo postavil tezo, da je Plečnik poskušal oživiti enega od zelo pomembnih elementov grške antike - koncept popolnosti. V antiki je bil ta umetnostni izraz pridržan za bogove, junake in njihova svetišča, Plečnik pa ga je prevzel in hotel ustvarjati popolno arhitekturo. Zato je iznašel svoj slog, popolnost pa zahteval tako od sebe kot od svoje šole in izvajalcev njegovih umetnin. V času modernizma, času umetnostne nepopolnosti in fragmentarnosti in obrobnosti je prehajal v zanimivo nasprotje, ki ga je razreševal sam in s svojo šolo, ki pa je, kot ugotavlja Krečič, poskus, ki je hkrati nosil v sebi kal razkroja.