Rožančeva nagrada za zbirko esejev Bleda svoboda Jasmina B. Freliha

Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, se z Bledo svobodo Frelih poskuša tudi v esejistiki, to pa nič manj velikopotezno kot v romanu in kratki prozi - poetika njegovega eseja je celo nekoliko podobna tej zadnji. Pred bralcem je izbrušena literarna govorica, v mnogih pogledih proza, nabita s sugestivnostjo, ki skoz meandre leposlovne retorike enako nagovarja tako njegov estetski čut kot potrebo po refleksiji.

Kot je še zapisala, Frelih težave sodobnega sveta - zlasti njegovih grozot, mlade generacije, digitalne civilizacije, humanistične in posthumanistčne etike, umetniškega ustvarjanja, pa celo ekonomije in politike - reflektira tako, da tudi bralca spodbode k refleksiji.

Njegovi eseji - zlasti najboljši med njimi, ki knjigo začenjajo - namreč klub veliki sugestivnosti niso naravnani na bralčevo pasivno sprejemanje avtorjevih pogledov in privzemanje njegove perspektive, temveč ob avtorjevi diskretnosti bolj učinkujejo kot pobude za nadaljnje razmišljanje, bodisi dialoško bodisi monološko.

Frelih se nocojšnjega pogovora z nominiranci v Klubu Cankarjevega doma, ki ga je vodila Ignacija Fridl Jarc, ni udeležil zaradi odhoda v tujino. Zato je o njegovi knjigi spregovorila predsednica žirije Ifigenija Simonovič.

Po njenih besedah ima Frelih razlog, da je jezen in to v imenu cele generacije. Sama ga vidi kot fanta, ki se skuša preživljat kot umetnik, kar je danes v Sloveniji izjemno težko, hkrati pa najde zatočišče v poeziji.

Edvard Kovač, predsednik društva Marjan Rožanc, pa je po razglasitvi nagrajenca povedal, da bodo skušali navezati stik z lavreatovo družino, da nekdo prevzame nagrado na sobotni podelitvi.

Žirijo so poleg Ifigenije Simonović sestavljali še Marko Golja, Mateja Komel Snoj in Tomo Virk.

Med finalisti za Rožančevo nagrado so bili še Andrej Capuder za knjigo Zamrznjene besede (Mohorjeva založba Celovec), Peter Kovačič Peršin za Stopinje v pesku zgodovine (Distribucija Buča in društvo Knjižna zadruga) in Urša Zabukovec za knjigo Vseživo (KUD Logos).

Nagrado za najboljšo esejistično zbirko, poimenovano po pisatelju, dramatiku in esejistu Marjanu Rožancu, na pobudo Nika Grafenauerja podeljujejo od leta 1993. Najprej jo je podeljevala založba Mihelač skupaj s časnikom Dnevnik. Leta 1998 sta založba Mihelač in Nova revija ustanovili Sklad Marjana Rožanca, ki pa je poniknil skupaj z Novo revijo leta 2009. Zdaj nagrado podeljuje Društvo Marjana Rožanca.

Kot poklon Rožancu so v društvu te dni organizirali več dogodkov. V torek je v Volčjem gradu potekalo srečanje ob spominski plošči Rožancu, ki mu je sledil tradicionalni večer z letošnjimi nominiranci v Knjižnici Komen. Veliki finale bo v soboto na Rašici.