Šalamunova poezija se prebuja v novo Jutro

Jutro je sestavljeno iz zbirk, ki so nastale med letoma 2004 in 2013. To so Omagati v mrežah pod oljkami, napisana leta 2004 v italijanskem Bogliascu, Prevara, ki je nastala leta 2008 v ZDA, Ropar, spisana v letu 2010 v Parizu, Andi, nastala spomladi 2012 v italijanskem Donniniju, dokončana pa je bila leta 2014, Mihael je naš, nastajala tekom leta 2012 na različnih lokacijah, kronološko zadnja zbirka, vključena v izbor, pa nosi naslov Usoda, ustvarjena leta 2013 v Benetkah, Južni Afriki, na Rabu in v Ljubljani.

Kot je na današnji predstavitvi povedal urednik in prevajalec Aleš Šteger, je Šalamun (1941-2014), ko je izvedel, da ima raka, vse moči usmeril v pregledovanje in urejanje teh pesniških zbirk. Gradivo je urejal ob pomoči Mihe Mauriča, ki je v spremni besedi med drugim zapisal, da se še posebej skozi zbirko Andi pred bralcem razprostira prisotnost bližajoče smrti, "ampak ne način, ki bi vzbujal obup, temveč ravno nasprotno, Šalamun se skozi ekstatični jezik s smrtjo sooča s svojevrstno lahkotnostjo, s katero se ji pravzaprav posmehuje v obraz".

Knjigi je dodan pogovor s Šalamunom pod naslovom Plovilo za odhod. Šteger se je namreč pred desetimi leti večkrat srečal s pesnikom, da bi naredila knjigo pogovorov, neke vrste Šalamunov ABC, ki bi bralcem približal njegovo pesniško osebnost in poetiko. Delček teh pogovorov v knjigi Jutro po Štegrovih besedah "dobro ilustrira Šalamunov miselni horizont in meče jasno luč na pesniške zbirke".

Pri Založbi Beletrina so izšla tudi tri dela, ki so se jim posvetili na nedavno končanih Dnevih poezije in vina na Ptuju. To so Čipka na železu izraelske pesnice Agi Mishol, Notranja skrivnost nemškega pesnika Michaela Krügerja in v dveh knjigah Zbrane pesmi Jureta Detele.

Branetu Čopu je bilo v užitek, kot je dejal, prenašati Krügerja v slovenščino. Je eden najbolj cenjenih pesnikov v Nemčiji, ki piše v navidezno preprostem jeziku, "ki ubeseduje bogat notranji svet z naravo povezanega moža". V branje Šteger priporoča tudi Agi Mishol, saj "je pomemben politični glas v trenutni panorami hebrejske književnosti kot nekdo, ki je za sožitje s Palestinci in išče težke poti do nekega medkulturnega dialoga".

Vlado Kreslin je v Zakartani uri zbral pesmi, nastale v zadnjem desetletju. Nekatere so znane, druge ne, nekatere uglasbene, kot je Če bi midva se kdaj srečala, druge ne. Knjigo bogatijo avtorjeve pesmi v rokopisu, s skicami in komentarji, ki pokažejo proces nastajanja.

Jani Virk je v spremni besedi zapisal, da Zakartana ura prihaja iz globine časa, se dotika številnih življenj in usod in teče naprej. Kot izvemo iz istoimenske pesmi, je Zakartana ura resnična ura pesnikovega deda, kot izvemo iz celotne pesniške zbirke, je to ura poezije. "Ura, na kateri bodo kazalci tekli naprej, tudi ko se bo čas nekoč ustavil."

Po zatišju, ki je trajalo 40 let, je bil čas za nov pregled sodobne madžarske poezije, ki je slovenskim bralcem po Štegrovem prepričanju še vedno dokaj slabo poznana. Antologija Ki zmeraj lepše siješ je izšla v letu, ko se bo Madžarska kot gostujoča država širši javnosti predstavila na Slovenskem knjižnem sejmu in je rezultat predstavitve madžarske poezije na lanskem festivalu Dnevi poezije in vina.