Svet 2.10.2018 5:00

Mineva pol stoletja od smrti francoskega umetnika Marcela Duchampa

Pariz, 2. oktobra - Mineva 50 let od smrti francoskega slikarja in kiparja Marcela Duchampa (1887-1968). Duchamp je z nekonvencionalnostjo in izvirnostjo vplival na moderne tokove v umetnosti, predvsem nastanek pop arta. Njegov pisoar, ki ga je leta 1917 razstavil pod naslovom Fontana, velja za eno najvplivnejših umetniških del.

Kitajska, Peking. Dela francoskega slikarja in kiparja Marcela Duchampa (1887-1968). Foto: Xinhua/STA Arhiv Xinhua/STA

Kitajska, Peking.
Dela francoskega slikarja in kiparja Marcela Duchampa (1887-1968).
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Kitajska, Peking. Dela francoskega slikarja in kiparja Marcela Duchampa (1887-1968). Foto: Xinhua/STA Arhiv Xinhua/STA

Kitajska, Peking.
Dela francoskega slikarja in kiparja Marcela Duchampa (1887-1968).
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Kitajska, Peking. Dela francoskega slikarja in kiparja Marcela Duchampa (1887-1968). Foto: Xinhua/STA Arhiv Xinhua/STA

Kitajska, Peking.
Dela francoskega slikarja in kiparja Marcela Duchampa (1887-1968).
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Kitajska, Peking. Dela francoskega slikarja in kiparja Marcela Duchampa (1887-1968). Foto: Xinhua/STA Arhiv Xinhua/STA

Kitajska, Peking.
Dela francoskega slikarja in kiparja Marcela Duchampa (1887-1968).
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

S pisoarjem, ki ga je razstavil kot umetniško delo, je Duchamp dokončno prelomil s tradicionalno umetnostjo. Čeprav je bil član Salona neodvisnih, so za razstavo leta 1917 njegov snežno beli pisoar odklonili. Iz protesta je umetnik izstopil iz žirije.

Lani so v nekaterih svetovnih muzejih obeležili 100. obletnico Duchampove Fontane. V frankfurtskem muzeju Städel so denimo enemu izmed moških stranišč spremenili namembnost; postal je prostor akcije, vanj pa so lahko vstopale tudi ženske. Obiskovalci so lahko v stranišču izvajali najrazličnejše akcije in jih posneli, posnetke pa nato delili preko družbenih omrežij, je tedaj poročala nemška tiskovna agencija dpa.

S svojimi deli je Duchamp postavil pod vprašaj tradicionalen okus. Gledalca je pozval, naj ponovno razmisli o dotedanjih predstavah o umetnosti in o njenem pomenu. "Umetniško delo resnično obstaja šele tedaj, ko si ga nekdo ogleduje. Do tedaj je le nekaj, kar je bilo narejeno in lahko ponovno izgine, ne da bi kdorkoli vedel za to," je nekoč dejal umetnik.

Duchamp se je rodil v kraju Blainville-Crevom blizu Rouena. Na začetku je slikal v kubističnem slogu, a je v njegovih slikah že mogoče zaslediti elemente futurizma, denimo v sliki Akt, ki se spušča po stopnicah iz leta 1911. Okrog leta 1913 se je poslovil od klasične umetnosti in skušal okvir njenih estetskih vrednot preseči z razumsko akcijo ter se s svojimi kreacijami vključiti neposredno v svet okoli sebe.

Leta 1913 je ustvaril svoj prvi objekt vrste ready-made, in sicer prednje kolo kolesa, pritrjeno na podstavek. S tem provokativnim dejanjem je futuristom sporočil, da je njihov trud, v sliki predstaviti in slaviti gibanje, nesmiseln, kajti to je mogoče bolje in enostavneje napraviti tako, da v prostor pač postaviš pravi gibljivi predmet. Leta 1914 se je preselil v New York in postal eden vodilnih predstavnikov dadaističnega gibanja. Leta 1921 je ustanovil časopis New York Dada.

Tudi pop art je bila smer v sodobni umetnosti, ki je banalne predmete množične potrošnje povzdignila v umetnost. Medtem ko so nekateri kritizirali izgubo pomena in oblike, so drugi v tem videli nove perspektive. Nemški umetnik Joseph Beuys je dejal: "Vse je umetnost". Dodal je še: "Vsak je umetnik."

Duchamp je o slikarstvu dejal: "To je zapravljanje energije, ni dober trik, ni praktično. Sedaj imamo fotografijo, film pa tudi druge načine, da se izrazimo."

Umetnik se je sicer označeval za lagodneža. Svoj čas je, raje kot z umetnostjo, preživljal ob igranju šaha in drugih dejavnostih. Vendar pa, manj ko je ustvarjal, bolj je rasla njegova slava.

Umrl je v pariškem predmestju Neuilly-sur-Seine.