Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

V DELU ZBRANE RISBE HERMANA GVARDJANČIČA OD OTROŠTVA DO DANES

Pri založbi Modrijan so izdali knjigo Herman Gvardjančič: Risbe, ki ponuja pregled umetnikovega ustvarjanja od otroških risb do sedanjosti. V njej je mogoče opazovati avtorjeve različne pristope skozi različna obdobja njegovega življenja. "Risba je sled, ki jo slikar ohrani na papirju (ali na vsakršni podlagi, 'subjektilu'), in je določena, končana in edina, ker ne dopušča popravkov. Z njo ni mogoče varati očesa. Risba ni serijska, asociativna; ničesar ne vsiljuje, sugerira; ničesar ne prenaša ali pooblašča. Nikoli ni posredovalna, amorfna in abstraktna, ampak spontana, individualna; konkretna - čutna - kot dotik, kot zrak, ki se ujame vanjo," je v svojem besedilu v knjigi zapisal pesnik, esejist in galerist Andrej Medved.

Gvardjančič je upokojeni profesor ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in strasten risar. Da ujame trenutek, ki ga je prevzel, je dovolj kos papirja, Petrolov račun ali kaj drugega, kar je pri roki. Poleg Medveda besedila v obsežnem delu, v katerem je predstavljenih več kot 200 risb, podpisujeta še Marko Košan in Petja Grafenauer. Prihodnji teden bodo knjigo predstavili na srečanju v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, v družbi z umetnikom in urednikom knjige Borkom Tepino ter drugimi gosti.

V SLOVENŠČINI ŠE GROSSMANOVO DELO VSE TEČE

Kot plod sodelovanja Inštituta Karantanija ter Inštituta Nove revije, zavoda za humanistiko je v prevodu Janeza Kranjca izšlo delo v Ukrajini rojenega pisatelja in novinarja Vasilija Grossmana (1905-1964) z naslovom Vse teče. Delo, ki je bilo izdano šele po Grossmanovi smrti, je v bistvu zgodba o človekovi svobodi. "Za čas nastanka novele Vse teče vsekakor veljajo besede Ane Ahmatove, da si bosta sedaj pogledali v oči dve Rusiji - tista, ki je zaprta, in tista, ki je zapirala. Vse teče je zgodba o Ivanu Grigorjeviču, ki je prebil 30 let v gulagu, ker je kot študent na univerzi nastopil proti diktaturi in izjavil, da je svoboda dobrina, enaka življenju, in da omejevanje svobode pohablja ljudi podobno kot udarci sekire, ki sekajo prste ali ušesa, uničenje svobode pa je enako umoru," so zapisali izdajatelji.

Grossman, ki je bil rojen v judovski družini, je v Vse teče spisal zgodbo o svobodi in človeškem dostojanstvu v verjetno najtemnejšo stran, kot jo imenuje, "tisočletne zgodovine ruske sužnosti", v čas stalinskega nasilja, ki ga je omogočala totalitarna ideologija in udejanjala vsemogočna policijska država. Svobodo je jemala tudi s tem, da je v človeku spodbujala nizkotne instinkte - ovaduštvo, lažnivost, neiskrenost, hinavščino in strahopetnost.

Avtorjevo življenje je sicer zelo zaznamovala druga svetovna vojna. Bil je dopisnik iz bojišč, a nekaterih njegovih poročil niso objavili, ker so jih ustavili cenzorji ali sam Stalin. Leta 1946 so raztrgali njegovo igro Je mogoče verjeti Pitagorejcem, leta 1949 pa so uničili vse natisnjene izvode Črne knjige, ki je bila posvečena genocidu nad Judi. Pisatelj še posebej ni mogel preboleti smrti matere, ki so jo nacisti ubili, ko so zasedli Berdičev in ga "očistili Judov". Njen lik lahko srečamo tako v noveli Vse teče kot tudi v njegovem drugem znanem delu Življenje in usoda. Tudi tega so objavili šele po avtorjevi smrti, in sicer v Švici leta 1980, v slovenščini pa je dostopen od leta 1995 v prevodu Alenke in Janeza Staniča.

PRI ZALOŽBI NARAVA NOV PREVOD PETRA WOHLLEBNA

Pri Založi Narava so po delih Skrivno življenje živali ter Skrivno življenje dreves izdali še delo Petra Wohllebna Skrivne mreže narave, ki ga je poslovenila Petra Piber. Avtor uspešnic o naravi Wohlleben tokrat predstavlja osupljivi svet, poln čudovitih prepletov med rastlinami in živalmi in odpira številna vprašanja: Kako vplivajo drug na drugega? In kaj se zgodi, ko v tem natančno uravnoteženem svetu kolesje preskoči zobec? Slavni gozdar nas z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in lastnimi dolgoletnimi opažanji spet pripravi do tega, da strmimo brez besed, so zapisali pri založbi.

VITEZOVO DELO O ZAJCU, KI SE JE RAD SMEJAL

Znameniti hrvaški pisatelj in pesnik Grigor Vitez (1911-1966) je pisal predvsem zgodbe in pesmi za otroke. Njegovi liki so duhoviti, prikupni, nekatere zgodbice, denimo Zrcalce, pa so že ponarodele. Po Vitezu je na Hrvaškem poimenovana najpomembnejša nagrada za mladinsko književnosti. Humor in čarobna moč Vitezovega pripovedništva prežemata tudi tri zgodbe v knjigi O zajcu, ki se je rad smejal, so zapisali pri KUD Sodobnost International. Si predstavljate, da zajec premaga volka s smehom? Ali ne bi bilo lepo, če bi imeli čarobni svinčnik, ki bi sam napisal domačo nalogo? Ali bi se spoprijateljili s Soncem? Delo je prevedla Dušanka Zabukovec, ilustriral pa ga je Peter Škerl.