Svet 4.10.2018 6:00

V Parizu razstavi borcev z lastnimi demoni Basquiata in Schieleja

Pariz, 4. oktobra - V prostorih Fundacije Louis Vuitton sta na ogled razstavi ameriškega umetnika haitijsko-portoriških korenin Jean-Michela Basquiata in avstrijskega slikarja Egona Schieleja. Prva združuje 120 del in pokriva celotno Basquiatovo kariero, na drugi je na ogled okoli 100 Schielejevih del - risb, gvašev in slik. Obe bosta odprti do 14. januarja.

Nemčija, Frankfurt.
Fotografija ameriškega fotografa Michaela Halsbanda.
Na fotografiji umetnika Andy Warhol in Jean-Michel Basquia.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Nemčija, Frankfurt.
Umetniška dela ameriškega umetnika haitijsko-portoriških korenin Jean-Michela Basquiata.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Kitajska, Hongkong.
Umetniško delo avstrijskega slikarja Egona Schieleja.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Čeprav umetnika prihajata iz različnih svetov in obdobji, jima je skupno, da sta težko živela, umrla mlada in da sta se na slikah borila s svojimi lastnimi demoni, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko je Basquiat (1960-1988) poosebljal uporništvo mladih newyorških uličnih umetnikov 80. let minulega stoletja, je Schiele (1890-1918) dela z erotičnim nabojem ustvarjal v mestu, kjer je Sigmund Freud razbijal tabuje o spolnosti in razvijal svoje teorije o psihoanalizi.

"Oba sta bila plodna in mnogostransko nadarjena umetnika, imela sta poslanstvo, ki ju je daleč presegalo in delovala sta v težkih razmerah," je za AFP povedala direktorica fundacije Suzanne Page.

Basquiat danes velja za enega najdražjih ameriških slikarjev vseh časov. Lani je bila njegova slika Brez naslova v New Yorku prodana za 110,5 milijona dolarjev. Kupil jo je japonski milijarder Yusaku Maezawa, zdaj je vključena v pariško razstavo.

Povpraševanje po njegovih delih je sicer tolikšno, da je bila glede na indeks Artprice kar petina od 100 najdražjih slik, ki so bile lani prodane na dražbi, Basquiatova.

Basquiat se je rodil leta v Brooklynu očetu Haitijcu in materi Portoričanki. Komaj sedemnajstleten je zapustil dom in živel na ulicah spodnjega Manhattna. Na zidove in pročelja v newyorškem Sohu je risal grafite, na katere se je podpisoval s psevdonimom Samo.

Prvi preboj je prišel z razstavo 50 mladih newyorških umetnikov v P.S.1, centru za sodobno umetnost v newyorškem Queensu. Razstavo je videla tudi galeristka Annine Nosei, ki je v svoji galeriji v Sohu hotela pripraviti prvo samostojno razstavo Basquiatovih slik.

Vse slike so bile prodane že na odprtju. Ko je še pesnik, pisatelj in umetnostni kritik Rene Ricard v Artforumu leta 1984 napisal prelomni tekst o Basquiatu Radiant Child, ga je to izstrelilo med zvezde umetnostne scene. Postajal je milijonar in življenje se mu je radikalno spremenilo. Umrl je zaradi prevelikega odmerka heroina, star komaj 27 let.

Baquiat je izhajal iz premožne družine. Obiskoval je drage zasebne šole in že kot štirileten otrok govoril tri jezike - špansko, francosko in angleško. V otroštvu je z materjo obiskoval muzeje. Mati mu je tudi, ko ga je pri osmih letih zbil avto, dala knjigo o anatomiji, ki je postala gonilo njegove domišljije, je še povedala Suzanne Page.

Schiele, ki je poznan tudi po svojih surovih, neprizanesljivih avtoportretih, je živel leto dalj kot Basquiat. Umrl je star 28 let ob pandemiji španske gripe.

S šestnajstimi leti se je vpisal na dunajsko likovno akademijo, a jo je po dveh letih zapustil ter z vrstniki ustanovil skupino Nova umetnost. Vrhunec umetniškega priznanja je doživel na 49. razstavi dunajske secesije leta 1918.

V zgodnjem obdobju je bil pod vplivom secesije in Gustava Klimta ter Oskarja Kokoschke. Že leta 1910 pa je razvil svoj lasten prepoznaven umetniški izraz v ekspresionističnem stilu.

S svojim nekonvencionalnim življenjem je izzval jezo tedanjih konservativnih krogov. Zaradi erotičnih risb so ga obtožili širjenja pornografije in pohujševanja mladoletnih, zaradi česar je tudi 25 dni preživel v zaporu.