misliDorothea Tanning, nadrealistka proti avtoriteti moških
Madrid, 6. oktobra - Dorothea Tanning je veliko več kot le soproga velikega nadrealista in dadaista Maxa Ernsta, opozarjajo v madridskem Muzeju Reina Sofia, kjer se s prvo retrospektivo njenih del sploh z naslovom Dorothea Tanning - Za vrati, nevidna, še ena vrata poklanjajo njeni zapostavljeni umetnosti. Na ogled bo do 7. januarja.
Kot piše španski časnik El Pais, je Dorothea Tanning, kljub temu, da jo priročniki sodobne umetnosti prištevajo med predstavnike t. i. drugega nadrealizma, bila za časa življenja (1910-2012) in je še danes precej nepoznana širši javnosti.
Velja za eno najpomembnejših in večplastnih umetnic 20. stoletja. Razpeta med Francijo in ZDA je ustvarjala slike, risbe, kostume, scenografijo za balete, skulpture, romane in pesmi. Razstavljenih bo 150 del, veliko jih je nastalo pod vplivom nadrealizma, polna so fantazije in fantomov.
Kot je pojasnjeno na spletni strani muzeja, postavitev prepleta motive iz najpomembnejših obdobij umetničinega ustvarjanja - otroštvo in odraščanje, družinski prizori, dekleta v oblekah iz viktorijanske dobe, baročni in bukolični akti, prostranstvo rdečih puščav in podobe cvetja.
Umetnica si je prizadevala, da bi njena dela presegala in ne odslikavala svet. Svet, ki ga ustvarjajo njena dela, je svet odprtih vrat in svet žensk, kar je bil kaos v primerjavi z realnostjo. "Želela sem usmerjati oči v prostore, ki se hkrati skrivajo, razkrivajo in preobražajo in kjer bi brez moje pomoči uzrle še nikoli videne podobe," je nekoč dejala.
Če je nadrealizem še zadnji bežen uvid v evropsko bistroumnost, kot je leta 1929 dejal Walter Benjamin, potem je Dorothea Tanning tudi v 21. stoletju ohranila to briljantnost, piše El Pais.
Z Ernstom se je poročila leta 1946 na dvojni poroki z mojstrom fotografije Manom Rayjem in Juliet Browner, zakon pa je trajal vse do umetnikove smrti leta 1976.