V Baški grapi bodo proslavili 70-letnico filma Na svoji zemlji

Film o uporu proti okupatorju

Zgodba filma je postavljena na Primorsko v zadnji dve leti osvobodilnega boja. Govori o prebivalcih tipične primorske vasi, ki so najprej trpeli italijansko in nato še nemško okupacijo. Odpor je zanje priložnost, da se osvobodijo tuje nadvlade. Film je hkrati vojni film o partizanskem boju in tudi film, ki pokaže vas in njene prebivalce, ki so ta boj enotno podpirali.

Štiglic je Na svoji zemlji kot prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film posnel kmalu po drugi svetovni vojni pod okriljem takratnega Triglav filma. Večino kadrov za skoraj dvourno pripoved v črno-beli tehniki je ujel na Tolminskem. Scenarij je po noveli Očka Orel prispeval Ciril Kosmač, glasbo, ki jo je izvedel Orkester Slovenske filharmonije, je podpisal Marijan Kozina, fotografijo in montažo pa Ivan Marinček.

V njem so nastopili naturščiki in slovenski gledališki igralci, za katere je to bil prvi nastop na filmu: Štefka Drolc, Aleksander Valič, Stane Sever, Majda Potokar, Oskar Kjuder, Jože Gale in drugi. Pred premiernim predvajanjem novembra 1948 je Slovenski poročevalec zapisal: "Ta dogodek pomeni za nas prav toliko kot Trubarjev nastop za našo književnost in Linhartov za slovensko gledališče." Leto zatem je bil kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavljen v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu.

70 let pozneje v digitalni obliki

Ob letošnji 70-letnici je film na 35-milimetrskem traku dočakal digitalno obliko. Digitalno restavracijo je izvedel Iridium film, Slovenski filmski center je zanjo odštel 20.740 evrov. Za digitalno obnovo slike so poskrbeli Janez Ferlan, Alja Lucian in Bojan Mastilović, za zvok pa Matjaž Moraus Zdešar.

V prenovljeni podobi so ga prvič javno predvajali avgusta na Kongresnem trgu v Ljubljani, minulo soboto pa tudi v Tolminu kot uvod v uradno proslavljanje jubileja, ki bo konec tedna v Baški grapi. Domačini z Grahovega ob Bači in Koritnice se namreč s filmom čutijo še posebej povezani, saj je prav v tem okolju nastala glavnina prizorov.

O dediščini filma pričata spomenik in tematska pot

Da so film posneli v okolici omenjenih vasi, pričata spomenik in istoimenska tematska pot. Leseni spomenik, ki so ga zaradi obnove ceste začasno odstranili, so pred lokalno gostilno kot prvi in doslej edini spomenik slovenskemu filmu odkrili leta 1975, izdelal ga je kipar samouk Peter Jovanovič. Leta 2012 pa sta igralca Štefka Drolc in Aleksander Valič odprla tematsko pot, ki predstavlja šest pomembnih snemalnih lokacij. Na prizore opominjajo tematske table z opisi in zgodovinskimi fotografijami.

Pot vodi z Grahovega čez reko Bačo, kjer so posneli prizor miniranja železniškega mostu, do Bukovega, blizu katerega so posneli slavni pogled čez sleme na obe vasi, v katerem se zaslišijo besede: "Stane, glej jo, našo grapo! Baška grapa!" Od tu se nadaljuje do Koritnice, kjer je med drugim nastal prizor sredi vasi, ko nacisti zberejo vaščane na kup in določijo štiri talce. Ena od njih tedaj izjavi: "Sezula se bom, ker grem poslednjič po naši zemlji." Za talci ostanejo štirje pari čevljev, sledi odjek strela, kamera pa se usmeri na obraze vaščanov.

Tematska pot se konča ob spomeniku na Grahovem. Filmsko dediščino interpretira z vidika prostora in skupnosti, kjer je bil film posnet. Za prebivalce Baške grape je pomemben, ker odslikava zgodovino tega območja, poleg tega so lokalni prebivalci v njem nastopili bodisi kot statisti ali so sodelovali pri preskrbi ekipe, med njimi in ekipo pa so se stkale močne vezi. Znano je, da je bila preminuli Štefki Drolc prav zaradi tega Baška grapa še posebej ljuba.

Cilj tematske poti je nagovoriti domačine in turiste, ljubitelje filma in literature, šolsko mladino, študente, družine, upokojence in vse, ki simpatizirajo z bojem zatiranih za svobodo. Kot pravijo v Društvu Baška dediščina, kjer skrbijo za njeno prehodnost, so največ obiskovalcev, nekaj več kot 2000, našteli leta 2014, sicer pa jo povprečno obišče od 400 do 500 pohodnikov na leto. V zadnjih dveh letih je število organiziranih skupin manj zaradi sanacije ceste in avtobusne zapore.

Tridnevno praznovanje jubileja

Obletnico filma so domačini združili z vsakoletnim festivalom Odmevi dediščine in si ga zamislili kot poklon slovenskemu filmu nasploh. Osrednja nedeljska slovesnost bo obogatena z glasbo in pesmimi iz slovenskih filmov, izvajali jih bodo Pihalni orkester Tolmin in lokalni pevski zbori. Kot slavnostni govornik je napovedan filmski poznavalec in kritik Marcel Štefančič.

V okviru tridnevnega praznovanja bodo izvedli tudi organiziran pohod po tematski poti, med preostalimi dogodki pa bodo v petek prikazali še dokumentarni televizijski film Filmoljubje: Baška grapa - živi spomenik filma, ki ga je režiser Slavko Hren posnel maja v tem okolju. Pri tem so sodelovali še živeči ustvarjalci filma: Štefka Drolc, ki je takrat poslednjič stala pred kamero, direktor fotografije in montažer Ivan Marinček, snemalec Ivo Belec, igralec Andrej Kurent, Emilija Soklič iz tehnične ekipe, scenograf Tone Mlakar in nekateri domačini.