misliV Baški grapi trije dnevi v znamenju slovenskega filma
Podbrdo, 5. oktobra - V Baški grapi bodo od danes do nedelje častili slovenski film, povod je 70 let prvega umetniškega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica, ki je njegove glavne prizore umestil v to okolje. Osrednja prireditev bo v nedeljo na Grahovem ob Bači, kjer so svojo prisotnost potrdili štirje še živeči ustvarjalci.
Ljubljana, Slovenska filharmonija.
Projekcija filma Na svoji zemlji.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA.
Obletnico filma so domačini z Grahovega ob Bači in sosednje Koritnice združili z vsakoletnim festivalom Odmevi dediščine in si ga zamislili kot poklon slovenskemu filmu nasploh. Nedeljska slovesnost bo tako obogatena z glasbo in pesmimi iz slovenskih filmov, izvajali jih bodo Pihalni orkester Tolmin in lokalni pevski zbori. Kot slavnostni govornik je napovedan filmski poznavalec in kritik Marcel Štefančič.
Prireditve se bodo po napovedih udeležili scenograf filma Tone Mlakar, snemalec Ivo Belec, direktor fotografije in montažer Ivan Marinček ter Emilija Soklič iz tehnične ekipe, so za STA povedali v Društvu Baška dediščina, ki bdi nad organizacijo.
Ker bo celoten konec tedna v znamenju slovenskega filma, so povabili tudi režiserja Maka Sajka, ki je leta 1968 na Koritnici posnel dokumentarni film Plamen v dvonožcu. Sobotni gost pa bo režiser Marko Cvejić, ki je posnel dokumentarni film o Tonetu Mlakarju.
Danes popoldne bodo prikazali dokumentarni televizijski film Filmoljubje: Baška grapa - živi spomenik filma, ki ga je režiser Slavko Hren posnel maja v tem okolju. Pri tem so sodelovali še živeči ustvarjalci filma Na svoji zemlji, med njimi tudi nedavno preminula igralka Štefka Drolc.
V okviru tridnevnega praznovanja bodo izvedli tudi organiziran pohod po istoimenski tematski poti, ki od leta 2012 povezuje pomembne snemalne lokacije.
Štiglic je prvi slovenski igrani zvočni celovečerec, ki govori o zadnjih dveh letih osvobodilnega boja in prebivalcih tipične primorske vasi, ki so najprej trpeli italijansko, nato še nemško okupacijo, posnel kmalu po drugi svetovni vojni pod okriljem takratnega Triglav filma.
V njem so nastopili naturščiki in slovenski gledališki igralci, za katere je to bil prvi nastop na filmu: Štefka Drolc, Aleksander Valič, Stane Sever, Majda Potokar, Oskar Kjuder, Jože Gale in drugi. Prvič so ga predvajali novembra 1948, leto kasneje pa je bil kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavljen v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu.
Glavnino kadrov za skoraj dvourno pripoved v črno-beli tehniki, nastalo po noveli Očka Orel Cirila Kosmača, je ujel v Baški grapi na Tolminskem. Tamkajšnji prebivalci so na to še posebej ponosni, ker odslikava zgodovino tega območja, poleg tega so v njem nastopili bodisi kot statisti ali so sodelovali pri preskrbi ekipe, med njimi in ekipo pa so se stkale močne vezi.
O nastanku filma v tem okolišu od leta 1975 priča tudi spomenik, Slovenski filmski center pa je ob letošnji obletnici poskrbel za njegovo digitalizacijo.