Slovenija 11.10.2018 11:27

V Mestnem muzeju Ljubljana razstava o doslej spregledani kiparki Elzi Kastl Obereigner

Ljubljana, 11. oktobra - V Mestnem muzeju Ljubljana bodo drevi odprli razstavo Elza Kastl Obereigner (1884-1973), kiparka in slikarka. Izbrani kipi bodo s svojo podrobno, natančno izdelavo obiskovalca vabili, da spozna malokomu znane začetke ustvarjalne poti umetnice, ki je pred 100 leti, takrat še ne 20-letna, nastopila kot prva kiparka na ljubljanskem prizorišču.

Kot so zapisali v muzeju, je bila Elza Kastl Obereigner nekdaj znana po svojih portretih, v Ljubljani pa je slovela kot poslednja miniaturistka. Naslikala je vrsto slik z religiozno vsebino, na začetku umetniške poti pa je bila njena pozornost namenjena kiparstvu, in prav temu prvemu umetniškemu ciklusu je posvečena razstava.

Z dovoljenjem umetničine vnukinje Angelike Hribar so raziskali zaprašeno podstrešje in odkrili ohranjen opus malih plastik. Po skrbnem konservatorsko-restavratorskem delu so umetničine portretne buste, žanrsko označene statuete, skupaj z nekaterimi umetničinimi osebnimi predmeti, znova zaživele in na razstavi zasijejo v vsej svoji lepoti, so zapisali.

Elza Kastl se je rodila v Ljubljani. Z očetovo spodbudo je od otroških let risala in se učila slikarstva v zasebni šoli Heinricha Wettacha v Ljubljani. Najkasneje leta 1900 je začel nastajati tudi njen kiparski opus; osnov modeliranja se je učila pri Celestinu Misu.

Leta 1901 je ustvarila alegorični kip Dobrodelnost, ki je vrsto let krasil sejno dvorano Kranjske hranilnice. V Ljubljani je kasneje kot prva ob svojih slikah razstavila tudi kipe. Vpisala se je na Umetnostno šolo za žene in dekleta na Dunaju ter se seznanila z večernim študijem akta in človeške anatomije, kar je bilo v okviru akademije dekletom do leta 1920 onemogočeno.

Kiparstvo je študirala pri Richardu Kauffungenu, slikarstvo pri A. F. Seligmannu. Študij je nadaljevala v Firencah, v zasebni šoli portretista Edoarda Gellija.

Leta 1911 se je poročila in se preselila v Celovec. V začetku decembra 1914 je izvedela, da je mož med pogrešanimi vojaki prve svetovne vojne. Vrnila se je v Ljubljano in se posvetila slikanju - kiparstvu se, kolikor je znano, ni več posvečala. Umrla je v Ljubljani.

Umetničina vnukinja Angelika Hribar je o življenju Elze Kastl Obereigner tudi prispevala članek za razstavni katalog, zbirko ohranjenih plastik pa je umetnostno-zgodovinsko ovrednotila avtorica razstave Barbara Savenc. Med drugim je povedala, da obujanje spomina na Elzo Kastl Obereigner ni le odstiranje prahu in slavljenje preteklosti, "ampak je razmislek o možnostih, ki jih je imela kot mlada umetnica na začetku 20. stoletja, o prvih ustvarjenih ciklusih, predvsem pa je to soočenje z edinstveno življenjsko zgodbo".

Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaž Peršin je v uvodu v razstavni katalog zapisal: "Umetnica, ki je tlakovala pot svojim naslednicam, je s svojim življenjem in odločenostjo navdih in oživljeni mozaični košček naše ljubljanske, urbane celote. Razstava Elze Kastl Oberinger je kot spominska časovna kapsula, ki so jo pred 100 leti sooblikovale znamenita slikarka Ivana Kobilca, pesnica Lili Novy, pisateljica in publicistka Zofka Kvedrova, popotnica in pisateljica Alma Karlin ter slikarka in oblikovalka Helena Vurnik."