misliZa uvod v Dneve nemškega filma tenkočutna melodrama Med policami
Ljubljana, 11. oktobra - Goethejev inštitut in Slovenska kinoteka bosta že četrto leto zapored predstavila sodobno nemško filmsko produkcijo. Dneve nemškega filma bo nocoj odprla tenkočutna melodrama Med policami v režiji Thomasa Stuberja, do 16. oktobra se bodo zvrstili še trije filmi, obeta se tudi posebna brezplačna projekcija kratkega filma Maxa Graua.
Otvoritveni film je adaptacija kratke zgodbe Clemensa Meyerja, za katero sta režiser in pisatelj že leta 2015 prejela glavno nemško nagrado za scenaristiko. Slika vznik ljubezni med dolgimi hodniki, večnim skladiščnim redom in surrealnim plesom viličarjev vzhodnonemške prodajalne na debelo, so zapisali v Slovenski kinoteki.
Dokumentarni film Beuys bo slikal portret enega najzanimivejših nemških umetnikov 20. stoletja - Josepha Beuysa (1921-1986), ki ga je iz številnih doslej neobjavljenih slikovnih in zvočnih dokumentov sestavil režiser Andres Veiel. Namesto da bi film postavljal dokončne teze, bo raje, tako kot Beuys, odpiral prostor za ideje. Videli bomo Beuysa, kako boksa, klepeta, predava, mrtvemu zajcu pojasnjuje umetnost in sprašuje: "Hočete revolucijo brez smeha?"
Film o Beuysu bo uvedla posebna brezplačna projekcija kratkega filma "[...]Hlepenje po pripovedi" nemškega umetnika Maxa Graua, ki si je na lanskem Liffu prislužil posebno omembo v kategoriji kratkega filma. Po projekciji, ki jo pripravljajo v sodelovanju s SCCA Ljubljana, zavodom za sodobno umetnost, bo potekal pogovor z avtorjem. Berlinski umetnik se bo sicer v sklopu dvotedenske rezidence v Ljubljani predstavil še na prvi samostojni razstavi v Sloveniji - odprtje razstave Max Grau: Love & Work [floating] bo v ponedeljek.
Dnevi nemškega filma se bodo nadaljevali z dokumentarnim filmom Najboljše, kar lahko narediš s svojim življenjem, ki ga podpisuje Zita Erffa. Gre za režiserkino osebno izpoved o tem, kako se je njen brat pridružil redu zloglasne Kristusove legije. Mlada filmarka se sprašuje, kaj je v njem sprožilo odločitev, da se pridruži tako strogi, po njenem skoraj sektaški verski družbi, ki dopusti zgolj en obisk družine na leto in celo prebira pisma, naslovljena nanj. Ko se leta 2015 zamenja vodstvo, režiserka nepričakovano dobi dovoljenje, da ga dva tedna spremlja (in ponovno spoznava) s kamero.
Program sodobnih nemških filmov bo zaokrožil film Svetloba aka Mademoiselle Paradis režiserke Barbare Albert o zgodbi pianistke Marie Theresie von Paradis, ki je bila ob Haydnu in Mozartu pomembna predstavnica dunajske klasike. Resi, kot so jo klicali, je v otroštvu oslepela, zato sta jo starša poslala na zdravljenje k slavnemu in razvpitemu zdravniku Franzu Antonu Mesmerju, utemeljitelju mesmerizma ali animaličnega magnetizma. V njegovi oskrbi znova spregleda, ob tem pa prvič v življenju začuti, kaj pomeni svoboda.