misliV Brežicah simpozij v spomin na jezikoslovca Jožeta Toporišiča
Brežice, 16. oktobra - V Posavskem muzeju Brežice bo v petek potekal znanstveni simpozij, poimenovan 1. Toporišičev dan, s katerim želijo organizatorji ovrednotiti in nadaljevati znanstveno delo akademika Jožeta Toporišiča na področju raziskovanja slovenskega jezika. Predavatelji se bodo posvetili skladnji enostavčne povedi, obravnavali pa jo bodo skozi 15 referatov.
Mostec pri Dobovi, rojstna hiša Jožeta Toporišiča.
Odkritje spominske plošče jezikoslovcu Toporišiču.
Foto: Rasto Božič/STA
Namen simpozija ni le ovrednotiti in nadaljevati njegovo znanstveno delo pri raziskovanju slovenskega jezika, hkrati želijo njegove izsledke na poljuden način posredovati zainteresirani strokovni in nestrokovni javnosti v Posavju ter širše v slovenskem jezikovnem prostoru kot tudi zunaj njega.
Tematika simpozija - skladnja enostavčne povedi slovenskega jezika - bo obravnavana v 15 referatih, ki jih bodo predstavili jezikoslovci različnih teoretičnih modelov in metodoloških pristopov. V okviru simpozija bo potekala tudi okrogla miza na temo Skladnja enostavčne povedi pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli, na kateri se bodo osnovno- in srednješolski učitelji ter študenti različnih jezikoslovnih študijskih programov pogovarjali z jezikoslovcem Kozmo Ahačičem, piše v vabilu na simpozij.
Pripravljajo ga Civilna pobuda v spomin doktorju Jožetu Toporišiču Mostec, Knjižnica Brežice, Občina Brežice, Osnovna šola dr. Jožeta Toporišiča Dobova, Posavski muzej Brežice, Slavistično društvo Posavja, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu).
Jože Toporišič (1926-2014) je izhajal iz Mosteca pri Brežicah. Bil je vodilni slovenski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja. Urejal je oblikoslovje in besedotvorje, skladnjo, stilistiko, pravopis in pravorečje, se ukvarjal z dialektologijo, raziskoval zgodovino knjižnega jezika ter se precej ukvarjal s kritiko. Pisal je tudi učbenike.
Podpisal se je pod več kot 20 samostojnih knjižnih del ter več kot 2000 člankov in prispevkov. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so Slovenska slovnica, ki je doživela štiri izdaje (1976, 1984, 1991 in 2004), Slovenski pravopis in Enciklopedija slovenskega jezika. Bil je redni profesor za slovenski jezik in stilistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter redni član Sazu.