Aškerčevo nagrado za življenjsko delo letos prejme Ivan Nemanič

Nemanič nagrado prejme za izjemen prispevek k ohranjanju slovenske filmske arhivske dediščine, rešitev in varovanje prvih filmskih zapisov in ustvarjenje začetnega fonda Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS.

Nemanič se je leta 1964 zaposlil v Državnem arhivu LRS, današnjem Arhivu RS. Ko je arhiv leta 1968 začel zbirati filmsko arhivsko gradivo, je prevzel skrb za novo področje. Opravil je pionirsko delo, saj je bil več kot poldrugo desetletje edini filmski arhivist na Slovenskem.

Zbral je in v Arhivu RS deponiral vse znano filmsko gradivo, ki je bilo do takrat pri različnih imetnikih, denimo Triglav filmu, Viba filmu, Unikalu in pri zasebnih snemalcih. Tako je nastajala zbirka slovenskih dokumentarnih, igranih in animiranih filmov od leta 1905 dalje, ki jo danes hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS. Tik pred razpadom Jugoslavije je leta 1991 v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu prevzel slovenski filmski fond in ga pripeljal v Ljubljano.

Pionir je bil tudi pri strokovni obdelavi filmskega arhivskega gradiva. Med drugim je pripravil obsežen inventar Filmsko gradivo Arhiva RS, I. del: Dokumentarni filmi in II. del: Igrani in animirani filmi.

Kot piše v utemeljitvi, je s pionirskim delom pri zbiranju in obdelavi filmskega gradiva ter mentorstvom novih sodelavcev ustvaril temelj za ustanovitev filmskega oddelka, ki je prerasel v Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS. Slednjega je vodil do upokojitve leta 1997. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi častni znak svobode Republike Slovenije.

Marija Čipić Rehar Aškerčevo priznanje prejme za pripravo kakovostnih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in objavo arhivskega gradiva v dveh zvezkih regest listin Nadškofijskega arhiva Ljubljana.

Marija Čipić Rehar je od leta 2004 arhivarka v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. V zadnjem obdobju se je posvetila objavi regest zbirke listin. Plod njenega dela sta recenzirana zvezka regest listin: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501-2015 in Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II.: Brevi, župnije, uršulinke, prepisi listin. V obeh je strokovno obdelala, popisala in napisala regeste za 2012 listin.

Objavo regest v klasični obliki, z opisom listine in navedki o objavah, dopolnjujeta osebni in krajevni indeks, ki bistveno olajšata iskanje želenih podatkov.

Dejan Zadravec Aškerčevo priznanje prejme za delo Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684: biografsko-prosopografski priročnik.

Zadravec je od leta 2011 zaposlen v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je skrbnik starejšega arhivskega gradiva. Delo Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684 je zastavil ambiciozno in precizno. Priročnik z imeni in kratkimi biografijami ptujskih meščanov je nastajal s pomočjo obstoječih arhivskih virov, v okviru rednega popisovanja in obdelave arhivskih fondov v arhivu ter na podlagi evidentiranja arhivskega gradiva v tujih arhivih in podatkov iz relevantne literature.

Zadravčevo delo predstavlja v dosedanjem nizu objav arhivskih virov novost in je odlična kombinacija klasičnega arhivskega strokovnega dela in znanstvenega zgodovinskega raziskovanja, piše v utemeljitvi.

Arhivsko društvo Slovenije Aškerčevo nagrado in priznanja podeljuje od leta 2002.