Znan je ožji izbor za Jenkovo nagrado

Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, je Babačićeva Odrezani od neba (Založba Goga) lapidarna, čustveno in spoznavno zgoščena zbirka, ki nas najpogosteje skozi gnomičen preblisk popelje bližje k bivanjski pristnosti in iskrenosti. Iz drobnih verzov stkano veliko malo resnico nekega dobro poznanega prostora in (ne)močnega posameznika v njem prepreda zlata nit - večni adut Babačićeve poezije - (ironični) humor, s katerim sta smrt in življenje za spoznanje svetlejša.

Žirija je o Jakobovi zbirki Lakota (LUD Literatura, Prišleki) zapisala: Register te poezije je tih, jasen, redkobeseden. Glas pesmi je mojstrsko natančen, gotov vase in nenarejen... Govorec pesmi je pozoren na svet okoli sebe, prisluškuje mu, ga opazuje. Je del sveta, ki ga obkroža, a je od njega obenem ločen. Vendar je namesto želje po polaščanju v teh pesmih prisotno trmasto vztrajanje v poslušanju, dopuščanju. Lakota ni izraz pomanjkanja, temveč temeljna naravnanost k odprtosti.

Maja Miloševič se je v ožji izbor uvrstila z zbirko Oder za gluhe (Center za slovensko književnost, Aleph). Kot piše v utemeljitvi, njena pesniška govorica odpira in hkrati nevsiljivo napada kalup modernega časa. V njem se odvija vzpostavljanje posameznikovega ravnotežja med intimnim in družbeno sprejemljivim. V vsebini se odločno, a hkrati tenkočutno spopada s kompleksnostjo prostora in mestoma nevzdržnim položajem individuuma napram zunanjim avtoritetam, informacijam in kontrolam. Slednje presega z razumevanjem in nenehnim izpraševanjem sistemskih procesov in šablon.

Pesniška zbirka Ane Pepelnik z naslovom Tehno (LUD Šerpa) vnaša v slovenski prostor izvirno, udarno in dovršeno poezijo, ki se na pretresljiv način dotakne težkih, a univerzalnih človeških stanj nemoči, samote, depresije, prebolevanja izgub in iskanja smisla. Tako sta osrednji temi v zbirki rojstvo in smrt. Značilen pesniški jezik, ki je v zbirki povečini eksperimentalne narave, je tisti element, ki učinkovito zajame kompleksnost človeškega čustvovanja in ga skozi pesmi predstavi na jasen, nedvoumen ter neposreden način, brez olepšav ali pretiravanj.

Jezik Škrjančevih pesmi v zbirki Dihaj (Center za slovensko književnost, Aleph) je podoben dihanju, zdi se prijetno vsakdanji, pogovoren, s svojim značilnim ritmom, in poln čutnih zaznav. Vendar veselje do živobarvnosti sveta, z vsem, kar ponuja, preprosto afirmiranje bivanja, vedno spremlja zavest o minljivosti, človeški majhnosti. Ob tem je pesnikova drža povsem nepretenciozna. Kljub dostopnosti in izraziti komunikativnosti pesmi, govorec pesmi ni zgolj skuliran bitniški hedonist, ki piše krasne pesmi in "se ne sekira" glede nepomembnih in vseh ostalih stvari. Je tudi "undercover" zenmojster, ki vidi svet takšen, kot je.

Zbirka Preveč vljudna (KD Hiša poezije) Nataše Velikonja s svojo strukturo prozne pesnitve bralca posrka v brezkompromisen fragmentaren miselni tok, v katerem nas pesnica ob izpostavljanju družbenih anomalij poziva k prevzemanju odgovornosti. Brez olepševanja, v vsakdanji govorici pri tem ponuja dober prikaz družbenih podsistemov znotraj širše civilizacijske problematike. Boj med zelo osebnim in družbenim se v zbirki s siceršnje pozicije skorajšnjega obupa in razočaranja učinkovito povezuje z jedko ironijo, hkrati pa znotraj preoblikovanega pesniškega materiala bralec lahko prepozna današnjo realiteto ter se z njo tudi poistoveti, je zapisala žirija.

Žirijo za Jenkovo nagrado sestavljajo lanskoletna nagrajenka Veronika Dintinjana (predsednica), Aljaž Koprivnikar, Diana Pungeršič, Domen Slovinič in Glorjana Veber.