V Moderni galeriji retrospektiva Stojana Kerblerja tudi z doslej javnosti nepoznanimi deli

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, je to prva Kerblerjeva samostojna razstava v Moderni galeriji. Dodala je, da je bil sicer fotograf prisoten drugače: njegova dela so bila vključena v dve skupinski razstavi, poleg tega je zelo dobro zastopan v zbirki Moderne galerije, s kar 217 deli. Kot je še povedala, je galeriji 180 del podaril v zadnjih letih ob pripravi pričujoče razstave, ki jo bodo odprli v četrtek.

Kerbler je povedal, da so razstavo pripravljali dve leti in pol, sodelovanje pa je potekalo tako, da je galerija nekaj fotografij odkupila, nekaj jih je podaril in tako so postopoma izbirali najboljše.

Po besedah kustosinje razstave Lara Štrumej obdobji pred ciklom Portreti s ptujskih ulic ter po Haložanih in Kolinah sicer nista bili neznani, so pa skupaj s Kerblerjem njegovo najzgodnejše obdobje dopolnili z javnosti doslej neznanimi deli. Pregled njegovega opusa tako obsega 60 let plodnega ustvarjenja in v kronološki postavitvi jasno kaže, kako je Kerbler iskal ustrezen fotografski jezik; kako so po eni strani stroga narava njegovega videnja in njegova humanost, po drugi pa njegov notranji razvoj pogojevali spreminjanje in razvoj njegovega fotografskega izraza.

V razstavo je vključenih 174 fotografij. Uvedejo jo najzgodnejše fotografije domačinov s Ptujske Gore s konca 50. let. Sledijo fotografije iz študijskega obdobja v Ljubljani, ko so ga pritegovali drobni dogodki v življenju malega človeka, in Portreti s ptujskih ulic, ko so nastali nekateri njegovi prvi antološki portreti otrok. V tem času je Kerbler uporabljal teleobjektiv, ki mu je omogočal, da je obraze upodobljencev zelo približal, ne da bi se oni tega zavedali.

Osrednja dvorana je namenjena cikloma, ki pomenita Kerblerjev ustvarjalni zenit - Haložani in Koline. Kot je povedala kustosinja, sta se v Halozah njegov način dela in slog spremenila. Fotografije so zdaj nastajale na podlagi dialoga z upodobljenci in privolitve v fotografiranje, od tod tudi njihov frontalni pogledi, uprti v Kerblerjevo drugo oko. Med okoli 60 kolinami, ki jim je prisostvoval v skoraj 20 letih, pa je Kerbler zabeležil prav vse ključne faze tega opravila.

Razstava nato prek portretov fotografov in t.i. tovarniških fotografij preide k zadnjemu pomembnejšemu ciklu Dvorišča. Kot je poudarila kustosinja, se tu v njegovem opusu prvič srečamo s podobo, na kateri ni človeka.

V vitrinah bodo na ogled revije, katalogi in druge publikacij s prispevki o Kerblerjevem delu. V sklopu razstave pa bodo prikazali tudi dokumentarna filma Haložani, srečanja s fotografom Stojanom Kerblerjem in haloško družino režiserja Bogdana Mrovljeta in Trenutki večnosti: Stojan Kerbler, fotograf z domačega dvorišča režiserja Slavka Hrena.

Razstavo spremlja katalog, v katerem sta ob prispevku Lare Štrumej objavljena še prispevka publicistke Alenke Puhar ter pesnika in pisatelja Aleš Štegra, Kerblerjevega ptujskega someščana.

Kerbler se je rodil leta 1938 na Ptujski gori. Vse življenje je bil dejaven v fotografskih klubih. Leta 1963 je bil v Ljubljani med soustanovitelji Fotogrupe ŠOLT, po diplomi se je včlanil v Fotoklub Maribor. Za cikel Haložani je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Razstava v Moderni galeriji bo na ogled do 13. januarja.