Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ROMANESKNI PRVENEC ANNE BOLAVE V TEMO

V prevodu Tatjane Jamnik je pri KUD Police Dubove izšel romaneskni prvenec češke avtorice Anne Bolave (1981, pravo ime Bohumila Adamova), naslovljen V temo. Gre za psihološki triler, stkan okoli rane, ki se nepojasnjeno pojavi na desnici zeliščarice Anne Bartakove, tik preden zaradi restrukturacije izgubi službo pri prevajalski agenciji v Pragi. In kakor ta rana iz poglavja v poglavje bolj zeva, tako se odpira vse več vprašanj. Je rana povezana z nepojasnjeno smrtjo premožnega starca v domu ostarelih? Avtorica bralca vešče pretvori v detektiva, ki se skuša prebiti skozi labirint mnenj obrekovalcev v malomestni skupnosti, kjer vsakdo hitro sodi in so tisti z roba družbe hitro obsojeni. Poleg tega ni jasno, kaj je dejansko res in kaj zgolj vsebina obsesivne zavesti protagonistke pod vplivom protibolečinskih tablet. Je nezdravljena rana simbol neoliberalne družbe? Ta je prikazana brez moraliziranja, ljudje se odločajo med prilagoditvijo sistemu ali izstopom iz njega. Bralec je v te procese vpeljan skozi prvoosebno pripoved protagonistke, katere življenje se zaradi opravljanja podplačanih del skrči na merjenje delovne uspešnosti in skromnega zaslužka, o vsebini dela piše na spletni strani kulturno-umetniškega društva. Pisateljica bo v družbi s prevajalko 29. oktobra ob 18. uri gostovala na pogovoru v Trubarjevi hiši literature.

Anna Bolava (psevdonim češke romanopiske bi lahko dobesedno prevedli kot Ana Boleča) se je rodila in odraščala na južnem Češkem. Po študiju češkega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi je nekaj časa delala na Inštitutu za češki jezik Češke akademije znanosti, zatem pa kot urednica in lektorica. Leta 2013 je izdala pesniško zbirko Črno leto, romaneskni prvenec V temo (2015) pa ji je leta 2016 prinesel prestižno nagrado magnesia litera za najboljše prozno delo.

PRI MLADINSKI KNJIGI DELI GABRIELA GARCIE MARQUEZA

Med novostmi Mladinske knjige sta deli, ki ju podpisuje priznani kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez. Slovenski bralci bodo imeli priložnost pisatelja, ki je sicer najbolj znan po romanih, preko knjige Dvanajst potohodnikov bolje spoznati tudi kot velikega mojstra kratke proze. Zbirka iz leta 1992 prinaša 12 ohlapno povezanih zgodb, ki tematizirajo tujost in tujino. Vse zgodbe se odvijajo v Evropi, kjer se bolj ali manj po naključju znajdejo zelo različni Latinoameričani, začenši z nekdanjim diktatorjem, ki preživlja svoja zadnja leta v nekem zakotnem švicarskem hotelu. Zgodbe, ki jih navkljub vsem čudnim pripetljajem preveva in preseva nekakšna melanholična modrost, so uravnoteženo delo zrelega mojstra, v času razseljevanj in preseljevanj pa bodo imele marsikaj povedati tudi slovenskemu bralcu, so zapisali pri založbi. Prevod podpisuje Vesna Velkovrh Bukilica.

V osveženem prevodu Alenke Bole Vrabec in prenovljeni podobi pa je pri Mladinski knjigi ponovno izšlo še kultno delo magičnega realizma Sto let samote, ki je za vselej spremenilo književnost Latinske Amerike. A Marquez je v njem nastavil ogledalo družbi svojega pa tudi našega časa, saj je v zgodbi o rodbini Buendia in mestecu Macondu skozi večno vračanje enakega razgrnil celotno človeško mitologijo. Marquezova nadčasovna mojstrovina že od izida leta 1967 navdihuje vedno nove interpretacije in ostaja eno ključnih del ne le kolumbijske, temveč svetovne književnosti. V slovenščini je prvič izšla leta 1971 in doživela več ponatisov.

Gabriel Garcia Marquez (1927-2014) je kolumbijski pisatelj, ki ga literarna kritika opredeljuje kot magičnega realista, njegove knjige pa so cenjene tako med literarnimi teoretiki kot med bralci. Marquez je lavreat neštetih literarnih nagrad, leta 1982 pa je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo.

KRATKE ZGODBE BOSANSKE AVTORICE LEJLE KALAMUJIĆ

Pod okriljem Škuca je v zbirki izšla zbirka Kličite me Esteban in druge zgodbe, ki jo podpisuje mlajša bosanska avtorica Lejla Kalamujić (1980). Avtorica pogumno povezuje teme osame, zgodnje izgube matere, otroštva z vedno odsotnim očetom alkoholikom, lezbične identitete v nestrpnem okolju, begunstva v nedavni vojni, duševnega zdravja in temeljne neumeščenosti v svetu. Melanholija izgube matere je spiritus agens te kratke proze in se prepleta z razpadom Jugoslavije, notranjim razkrojem, nepovratno izgubo nacionalne in osebne identitete ter s splošnim občutkom brezdomstva. V kratkih, pomensko strnjenih pripovedih se avtorica ne dotika le osebne poetike in tragike, temveč preizprašuje tudi sam akt pisanja, ki ga lahko ženejo tako čustva kakor melanholija zaradi izgube najbližjih ali opustitve uporabe pisalnega stroja, so zapisali pri založbi. Kratkoprozno zbirko je prevedla Suzana Tratnik.

Lejla Kalamujić je končala študij filozofije in sociologije. Objavlja kratke zgodbe, eseje in kritike. Nase je opozorila že s prvo zbirko Anatomija osmijeha, za delo Kličite me Esteban pa je prejela nagrado Edo Budiša za najboljšo kratkoprozno zbirko leta 2016, bila pa je tudi v ožjem izboru bosanskohercegovskih kandidatov za evropsko književno nagrado 2016.