Slovenija 26.10.2018 10:34

Na ogled ustvarjanje Bogdana Borčića po letu 1984

Slovenj Gradec, 26. oktobra - V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki ima v svoji zbirki okoli 300 del Bogdana Borčića, danes ob 18. uri odpirajo obsežno razstavo zadnjih podarjenih Borčićevih del. Razstava nosi naslov Slike 1984-2013 in zajema vsa umetnikova ustvarjalna obdobja po letu 1984, potem ko se je iz Ljubljane preseli v Slovenj Gradec.

Novo mesto. Pokojni slikar in grafik Bogdan Borčić (1926-2014). Foto: Rasto Božič/STA Arhiv STA

Novo mesto.
Pokojni slikar in grafik Bogdan Borčić (1926-2014).
Foto: Rasto Božič/STA
Arhiv STA

Svojci Bogdana Borčića (1926-2014) so se po umetnikovi smrti odločili del zapuščine slik podariti Koroški galeriji likovnih umetnosti. Kot so sporočili iz galerije, je donacija 250 Borčićevih del pomembno obogatila že obstoječo zbirko 60 slik, ki jih je Borčić galeriji podaril med letoma 2004 in 2005. Na enem mestu tako galerija ohranja glavnino umetnikovega opusa, kar je bila tudi umetnikova želja, so navedli.

Razstava, ki jo odpirajo drevi, po besedah kustosa Jerneja Kožarja zajema vsa umetnikova ustvarjalna obdobja po letu 1984, ko se je Borčić v svojem umetniškem ustvarjanju od motiva školjke in njegovih mnogih manifestacij obrnil k čistim likovnim problemom.

"Razvoju tega izjemnega slikarskega opusa bomo sledili v posameznih poglavjih: Minimalizem, ciklusi Risba - slika, Vrata, Ateljeji, Dachau in v poznih delih, imenovanih Fragmenti informatike in Najdene stvari. Poleg monumentalnih formatov bo na razstavi predstavljen tudi del umetnikovega ustvarjanja, ki obsega kiparstvo in manjše slike, s katerimi se je slikar še bolj približal gledalcu," je zapisal Kožar.

Razstava bo v Slovenj Gradcu na ogled dober mesec dni, do 2. decembra letos.

Bogdan Borčić se je leta 1926 rodil v Ljubljani, kjer je živel do leta 1980. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in tam končal še podiplomski študij slikarstva. Izpopolnjeval se je na različnih študijskih potovanjih po Evropi, njegova dela pa v svojih zbirkah hranijo številni tuji muzeji, med njimi tudi dunajska Albertina.

Nagrado Prešernovega sklada za slikarske stvaritve je prejel leta 1965, leta 2005 pa še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Od leta 1980 je živel v Slovenj Gradcu, kjer je leta 2014 tudi umrl. Je tudi častni občan Mestne občine Slovenj Gradec. "Njegova veličina se ne odraža zgolj v velikem opusu, ki ga je zapustil, temveč predvsem v izredni konsistentnosti, raziskovalni vnemi in v iskanju poezije v vsakdanjih rečeh," so zapisali v galeriji.