V Berlinu razstava del Maxa Beckmanna

Lani preminula umetnostna zgodovinarka in poznavalka Beckmannovega dela Barbara Göpel je bila vdova Erharda Göpela (1906-1966). Postavitev bo po pisanju nemške tiskovne agencije dpa tematizirala tudi vlogo njenega moža, ki je med drugo svetovno vojno sodeloval z nacisti pri zaseganju umetnin.

Vendar pa je bila njegova vloga pravzaprav dvojna. Po eni strani je od februarja 1942 sodeloval z nacisti, ki so predvsem premožnim judovskem družinam zasegali umetnine. Po drugi strani pa je ščitil svojega umetniškega prijatelja Beckmanna, čigar umetnost so nacisti označili za izrojeno. Številna njegova dela je za svojo zbirko pridobil neposredno od umetnika. Po vojni sta se oba z ženo posvetila proučevanju moderne umetnosti, še posebej del Beckmanna in Hansa Purrmanna.

V razstavo vključene grafike je imel Grafični kabinet razstavišča Kunstforum že od 90. let minulega stoletja trajno na posodo. Med risbami pa je po pisanju dpa tudi nekaj pripravljalnih študij za umetnikove znane slike.

Beckmann se je rodil v Leipzigu. Študiral je v Weimarju, od leta 1904 je bil svobodni umetnik v Berlinu. Med 1. svetovno vojno je služil v saniteti nemške vojske in doživel živčni zlom. Leta 1937 so nacisti njegove slike označili za izrojeno umetnost in jih odstranili iz muzejev. Emigriral je v Amsterdam in nato v ZDA, kjer je prebival do svoje smrti.

Kot predstavnik ekspresionizma je Beckmann odkrito in dramatično slikal človekovo ogroženost v vsakdanjem življenju in nevarnost nebrzdanega nasilja. Značilnosti njegovih slik sta črna obroba posameznih groteskno zmaličenih likovnih elementov in tesnobno vzdušje. Veliko se je ukvarjal z avtoportretom, ki mu je služil kot sredstvo samorefleksije.

Razstava v Grafičnem kabinetu razstavišča Kulturforum bo na ogled do 13. januarja.