Literati ob obletnici deklaracije človekovih pravic v spomin novinarju Džamalu Hašodžiju

Na ta dan leta 1948 je generalna skupščina Združenih narodov v Parizu sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic.

Hašodžija so nazadnje videli živega 2. oktobra, ko je vstopil v savdski konzulat v Istanbulu, od koder se ni več vrnil. Po skoraj treh tednih molka je Savdska Arabija priznala, da je umrl med pretepom z uradniki, dogajanje pa je nakazovalo, da so njegov umor načrtovali vnaprej.

V zadnjem besedilu, ki ga je napisal 59-letni novinar iz Savdske Arabije, ki ga je Washington Post objavil dva tedna po njegovem izginotju, je Hašodži izrecno pozval k svobodi izražanja v arabskem svetu. Njegov umor je sicer sprožil posledice v mednarodni politiki in svetovnem gospodarstvu.

"Če ta incident, najbolj osupljiv umor novinarja v zadnjih letih, ne povzroča posledic - kaj potem? Kdo bo naslednji umorjeni novinar, aktivist ali disident in v kateri državi," se sprašujejo organizatorji literarnega festivala v Berlinu.

Po njihovem mnenju si je ob obletnici deklaracije o človekovih pravicah v spomin na Hašodžija potrebno zastaviti to vprašanje. Zato so pozvali k branju Hašodžijevih besedil po svetu. Poziv je podpisalo več kot 100 avtorjev, med njimi Nobelovi nagrajenci za literaturo Elfriede Jelinek, Herta Müller, Wole Soyinka in Mario Vargas Llosa, pa tudi pisatelji Manal al-Sharif, Margarete Atwood, Bernard Henri Levy, Roberto Saviano, Eva Menasse in David Van Reybrouck ter predsednica Mednarodnega Pena Jennifer Clement, so sporočili s festivala.