V Narodni galeriji nov izbor del na stalni razstavi Zorana Mušiča

Kot so sporočili iz galerije, bo nova postavitev sledila kronologiji in ciklom v sklopu Mušičevega ustvarjalnega opusa. Razstavljenih bo 50 umetnin v različnih tehnikah: olja, akrili na platnu, risbe, akvareli, gvaši in grafike.

Prvič bodo razstavili Mušičeve doslej neznane zgodnje grafike in gvaše iz obdobja pred drugo svetovno vojno, z motivi iz Španije, Maribora in Ljubljane. Predstavili bodo tudi serije grafik Naravni zaslon, Nizki griči in Orientacijska točka iz njegovega poznejšega opusa.

Ogled zgodnjih Mušičevih beneških akvarelov, ki so nastali po njegovi vrnitvi iz taborišča Dachau in po ponovni naselitvi v Benetkah, bo možen samo še do 5. novembra. Zaradi občutljivosti papirnega gradiva se bo za nekaj časa morala umakniti tudi priljubljena serija barvnih litografij konjičkov, so še sporočili.

Stalno razstavo Zoran Mušič (1909-2005) je omogočila donacija družine umetnikovega brata. Večina razstavljenih umetnin je iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič.

Mušič se je rodil v Bukovici na Primorskem. Leta 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni se je preselil v Benetke in se poročil s slikarko Ido Cadorin. V 50. letih je za svoje drugo domovanje izbral Pariz. Od takrat pa malodane vse do smrti je živel razpet med Parizom in Benetkami, kjer je pokopan.

Slikal je predvsem krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, drevesa, vedute Benetk, dvojne portrete z ženo Ido in pretresljive starostne avtoportrete. Motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore. Svetovno prepoznavnost je dosegel s ciklom Nismo poslednji, v katerem je prek svoje lastne izkušnje podoživel prizore iz koncentracijskega taborišča Dachau.