Mineva 100 let od smrti avstrijskega slikarja Egona Schieleja

Schiele se je rodil v Tullnu blizu Dunaja. S 16 leti se je vpisal na dunajsko likovno akademijo, a jo je po dveh letih zapustil ter z vrstniki ustanovil skupino Nova umetnost. Vrhunec umetniškega priznanja je doživel na 49. razstavi dunajske secesije leta 1918. Njegov vzornik Gustav Klimt je umrl le nekaj tednov pred njenim odprtjem, nekaj mesecev zatem pa je umrl tudi Schiele, star 28 let.

V zgodnjem obdobju je bil pod vplivom secesije in Klimta ter Kokoschke. Že leta 1910 pa je razvil lasten prepoznaven umetniški izraz v ekspresionističnem stilu. Na njegovim platnih so začela dominirati gola, bolna in deformirana telesa z močno izraženo seksualno energijo, s čimer je rušil moralne družbene konvencije na začetku 20. stoletja.

Nekonvencionalno je bilo tudi njegovo življenje, zaradi česar je izzval bes tedanjih konservativnih krogov. Zaradi erotičnih risb so ga obtožili širjenja pornografije in pohujševanja mladoletnih, kar je bil tudi vzrok, da je 25 dni preživel v zaporu.

V dunajskem Muzeju Belvedere so 100-letnico umetnikove smrti obeležili z razstavo. Ta združuje 20 Schielejivih del, ki so danes ali pa so bila nekdaj v zbirki Muzeja Belvedere. Med vrhunci na spletni strani izpostavljajo portret Eduarda Kosmacka, portret Wally Neuzil ter dela Pročelje hiše, Smrt in devica, Objem in Štiri drevesa.

Na ogled so tudi pripravljalne študije in skice, povezane z razstavljenimi deli. Razstavo, ki bo na ogled do 17. februarja, dopolnjuje še dokumentarno gradivo, ki ponuja vpogled v pridobitev nekaterih del.