Mineva četrt stoletja od smrti slovitega režiserja Federica Fellinija
Rim, 31. oktobra - Pred 25 leti je na današnji dan umrl režiser Federico Fellini, ki velja za enega najbolj izvirnih italijanskih filmskih ustvarjalcev v drugi polovici 20. stoletja. Fellini, znan po filmih, kot so Cesta, Cabirijine noči, Sladko življenje in Amarcord, je prejel vrsto nagrad, med drugim pet oskarjev, zadnjega - za življenjsko delo - malo pred smrtjo.
Fellini, režiser 24 filmov, se je rodil leta 1920 v Riminiju v meščanski družini. Najprej je v Rimu delal kot novinar in karikaturist, pozneje pa se je posvetil filmu. Začel je kot igralec v filmih Roberta Rossellinija, prvi film - Varitejske noči pa je leta 1951 posnel v sodelovanju z Albertom Lattuado. Leto pozneje je sledil prvi samostojni film Beli šejk, za tretji film Postopači pa je že dobil nagrado na festivalu v Benetkah.
V prvo obdobje njegovega ustvarjanja sodijo še filmi Potepuh, nagrajen s srebrnim levom, z oskarjem nagrajena Cesta in Cabirijine noči ter Sladko življenje. Film z Anito Ekberg in Marcellom Mastroiannijem je bil Fellinijeva najljubša stvaritev.
Omenjene filme je zaznamoval neorealizem, ki ga je Fellini v poznejših delih poglobil z osebno perspektivo in nadrealistično, simbolično govorico. Tako je s filmom 8 1/2, za katerega je prav tako prejel oskarja, stopil v svet domišljije, ki ga je razvijal že v filmih Amarcord, Satirikon, Rim, Casanova, Vaja orkestra, Mesto žensk, Ladja gre ter Ginger in Fred. Zadnji film Glas lune je posnel leta 1990.
Felinijeva muza je bila Giulietta Masina, s katero sta se poročila leta 1943 in ostala par 50 let, vse do njegove smrti. Zaslovela sta leta 1954 s Cesto, v kateri je Giulietta Masina neponovljivo odigrala vlogo revne Gelsomine. Odigrala je tudi nepozabne vloge v filmih Cabirijine noč ter Giulietta in duhovi.
Za svoje delo je Fellini prejel pet oskarjev, prvega leta 1956 za film Cesta, ki je bil razglašen za najboljši tuji film. Ob prejemu oskarja za življenjsko delo je izjavil: "Ta nagrada mi zagotavlja nesmrtnost. Ni več potrebno, da umrem, saj je vse že opravljeno - vse hvalnice, vsi spominski zapisi, počastitve, spomeniki, vse."