Od blizu 5.11.2018 12:26

Liffe tudi kot vstopnica za spoznavanje oddaljenih kinematografij

pripravila Maja Čehovin Korsika

Ljubljana, 5. novembra - V prestolnico se v sredo vrača 29. Ljubljanski mednarodni filmski festival (Liffe), ki poleg cinefilov med drugimi pritegne tiste, ki bi si ob siceršnji ponudbi želeli spoznati kinematografije daljnih držav. Priložnosti za to bo veliko, tudi preko Fokusa in Retrospektive, ne bodo pa umanjkali filmi velikih, zelo znanih režiserjev.

Ljubljana, Slovenska cesta. Plakat Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovenska cesta.
Plakat Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Za glavno festivalsko nagrado vodomec, ki jo podeljujejo delom mladih perspektivnih avtorjev, je v konkurenci deset filmov. O zmagovalcu bo odločala mednarodna strokovna žirija v sestavi Klaus Eder, Jurica Pavičić ter Ida Weiss. Kot je na predstavitvi festivala pred slabim mesecem napovedal programski direktor Liffa Simon Popek, je letos program Perspektiv precej komunikativen, s filmi, ki predstavljajo satirične preslikave realnosti. Za igrivo je označil Bojevnico v režiji Benedikta Erlingssona, za asketsko sugestivni Tovor v režiji Ognjena Glavonića, kot karikirajočo pa Malo belo laž Tomasa Alzamore.

Dva filma iz Perspektiv se dotikata tematike staranja. Gre za Dedinji režiserja Marcela Martinessija, v katerem je v ospredju razmerje dveh zrelih žensk, ter Hannah v režiji Andrea Pallaora s Charlotte Rampling v vlogi ženske, ki se spopada s posledicami moževe zaporne kazni. Starejši so tudi v ospredju filma Zdravilec režiserja Gjorceja Stavreskega, katerega zaplet je zgrajen okrog blaženja bolečin z marihuano.

Tekmovalni nabor za vodomec zaokrožajo še brutalno neposredni film Wolfganga Fischerja Stiks, drama o spreminjajočem se obrazu ameriškega podeželja režiserke Chloe Zhao Jezdec ter psihološki triler, navdahnjen s posnetkom resničnega klica v sili 112, v režiji Gustava Möllerja. Prav tako pa je v Perspektive uvrščen tudi zmagovalni film 21. Festivala slovenskega filma Ne bom več luzerka v režiji Urše Menart.

Slovenski filmi na Liffu

Celovečerni igrani prvenec Urše Menart, ki bo v redni distribuciji prikazan šele v drugi polovici januarja, predstavlja "grenko-sladek komični portret 'izgubljene' generacije milenijcev, razpete med pričakovanja staršev in neugodne razmere na trgu dela". Letošnja zanimivost Liffa pa je, da ga odpirata in zapirata filma slovenskih režiserjev. Festival se bo v sredo začel s svetovno premiero dokumentarca Mirana Zupaniča o priljubljenem slovenskem glasbeniku Vladu Kreslinu z naslovom Poj mi pesem.

Tako kot Zupaničev je v program Predpremier uvrščen tudi celovečerni igrani film Sonje Prosenc Zgodovina ljubezni, ki je na letošnjem 53. Filmskem festivalu v Karlovyh Varyh prejel posebno omembo žirije. Kot je režiserka dejala za STA, film slika portret ljudi, ki ne morejo ali ne znajo najti poti eden k drugemu v trenutku, ko se soočajo z izgubo ljubljene osebe.

Tretjič zapored so za Liffe tekmovalni program kratkih filmov Evropa na kratko pripravili v društvu Kraken. V njem bo prikazan tudi večkrat nagrajeni animirani film Celica režiserja Dušana Kastelica.

Liffe bo sklenila manjšinska koprodukcija v režiji Olma Omerzuja Zimske muhe, ki je na festivalu v Karlovyh Varyh prejel nagrado za režijo in posebno omembo ekumenske žirije. Tokratni Omerzujev film govori o navihanem samozavestnem Mari in malce čudaškem Heduš, ki se z avtom odpravita v ledena prostranstva, dogodivščinam naproti. Popek pa je v sekcijo Ekstravaganca uvrstil tudi film Ederlezi vzhaja, prvenec srbskega režiserja Lazarja Bodroža, v njem pa igrata slovenska igralca Maruša Majer in Sebastian Cavazza.

Nekaj ekstravagance tudi v retrospektivi

Sekcija Posvečeno bo osvetlila delo nemškega režiserja Christiana Petzolda, ki dela hibridne filme, introspektivne drame z žanrskimi elementi. Eden od ustvarjalcev t. i. berlinske šole bo tudi glavni gost 29. Liffa. Popek je dejal, da je Petzold zanj absolutno najzanimivejši nemški avtor zadnjih 15 let. V retrospektivo njegovega dela je med drugim vključen film Jerichow, ohlapen remake filma oziroma romana Poštar zvoni samo dvakrat.

Program Retrospektiva bo medtem posvečen češkemu novemu valu, kar se zdi Popku pomembno ob letošnji obletnici praške pomladi ter ob smrti ključnih ustvarjalcev tega vala, Miloša Formana ter Juraja Herzta. V sklopu bo prikazanih 13 filmov, ker so želeli na festivalu to plodovito, drzno, magično in predvsem družbenokritično obdobje češke kinematografije slovenskemu občinstvu predstaviti čimbolj celovito. Poleg Formanovih in Herztovega filma bodo med drugim na sporedu dela Jiržija Menzela, Jaroslava Papouška ter Vere Chytilove.

V fokusu bo Vzhod-severovzhod oziroma filmi ustvarjalcev, ki prihajajo iz republik nekdanje Sovjetske zveze. Popek bi prav vsem priporočil ogled vsaj enega filma iz Kazahstana, Belorusije ali Kirgizije, saj gre za specifične filme, ki si jih, podobno kot filme iz tretjega sveta, po festivalu ni mogoče ogledati po slovenskih kinih.

Med predpremierami pa bodo denimo na sporedu najnovejši film Larsa von Trierja Hiša, ki jo je zgradil Jack ter norveški film o tragediji na otoku Utoya z naslovom Utoya - 22. julija v režiji Erika Poppea. Liffe v omenjeni in drugih sekcijah prinaša več novih filmov priznanih režiserjev, med katerimi so Jean-Luc Godard, Gaspar Noe, Luca Guadagnino, Kiril Serebrenikov, Yorgos Lanthimos, Jafar Panahi ter režiserka Claire Denis. Za mlade filmske navdušence je na voljo nabor šestih filmov Kinobalon, ki vključuje najboljše filme zadnjega leta s pomembnih festivalov, večina med njimi pa bo na ogled le v času Liffa.

Pester spremljevalni program

Na Liffu ob rednem sporedu poskrbijo tudi za številne spremljevalne dogodke. Mladi, od 15. leta dalje, se bodo lahko udeležili seminarja Enostavno nori na film, ki bo vključeval delavnice filmske kritike in scenaristike, v Pionirskem domu bodo pripravili filmski delavnici, v ospredju strokovnega seminarja pa bo tema Kakšen art kino potrebujemo. Ponovno bodo na festivalu brezplačno prikazani filmi, ki so v ožjem izboru za nagrado lux. Tokrat so to Styx v režiji Wolfganga Fischerja, Druga stran vsega režiserke Mile Turajlić in Bojevnica Benedikta Erlingssona.

Poleg vodomca, ki ga režiserju najboljšega filma iz Perspektiv podeljuje glavni pokrovitelj festivala Telekom Slovenije, bodo na sklepni prireditvi Liffa 17. novembra podelili še nagrado občinstva zmaj, nagrado mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, nagrado za najboljši kratki film ter nagrado mladinske žirije Kinotrip.

Izbrane filme pa si bo vse do 18. novembra poleg več ljubljanskih prizoriščih mogoče ogledati tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju.