V Tate Britain konec marca 2019 velika razstava Van Goghovih del
London, 7. novembra - V galeriji Tate Britain bodo prihodnje leto odprli veliko razstavo nizozemskega umetnika Vincenta van Gogha. Združila bo okoli 40 umetnikovih del ter pripovedovala o tem, kako je na Van Gogha vplivala Velika Britanija in kako je on navdihoval britanske umetnike. Iz londonske Nacionalne galerije se bodo ob tej priložnosti "vrnile domov" Sončnice.
Po pisanju spletnega portala The Guardian bo to prva razstava Van Goghovih del v Tate Britain po letu 1947. Slednja je pritegnila toliko obiskovalcev, da so poškodovali pod v galeriji. "Mislim, da imamo zdaj trpežnejše pode," je ob predstavitvi podrobnosti o razstavi povedal direktor galerije Alex Farquharson.
Da bi leta 1947 videli pet tednov trajajočo razstavo, ki jo je organiziral britanski Svet za umetnost, so ljudje stali v vrsti na mrazu in v dežju. Mediji so prizor takrat primerjali z vrstami ljudi pred trgovinami s hrano v času, ko je bilo slednjo mogoče kupiti le za bone. Skupaj so na razstavi našteli več kot 157.000 obiskovalcev.
V galeriji Tate so v arhivih tudi odkrili pismo, v katerem galerija od Sveta za umetnost zahteva povračilo stroškov za uničena tla. Odgovora niso našli.
Razstava bo združila več kot 40 Van Goghovih del, kar bo največ v Veliki Britaniji v zadnjem desetletju. Pripovedovala bo o mladem Van Goghu, ki je živel v Londonu med letoma 1873 in 1876 kot trgovec z umetninami. Nastanjen je bil v okrožju Brixton in se zaljubil v mesto, ki ga je vsega prehodil.
Med pomembnimi deli, ki si jih bodo v Tate Britain izposodili za razstavo, so Avtoportret iz leta 1889 iz Nacionalne galerije v Washingtonu, Zvezdno nebo nad Rono iz leta 1888 iz muzeja d'Orsay v Parizu in Zaporniki med razgibavanjem iz leta 1890 iz Puškinovega muzeja v Moskvi.
Londonska Nacionalna galerija pa bo posodila Sončnice iz leta 1888, eno od štirih Van Gohovih upodobitev tega motiva, ki so se ohranile do danes. Slika se bo tako po pisanju spletnega portala na nek način "vrnila domov". Štiri desetletja je namreč visela v galeriji Tate, nato pa so jo leta 1961 premestili v Nacionalno galerijo.
Po besedah kustosinje Carol Jacobi so ljudje vedno "razumeli njen pomen, njeno magijo". Slika je bila sicer v Londonu prvič razstavljena leta 1910, iz svoje osebne zbirke jo je posodila umetnikova svakinja Johanna van Gogh-Bonger, ki je želela, da Britanci vidijo eno Van Goghovih najboljših del. Ponovno je bila v galeriji Tate razstavljena leta 1923 skupaj s Spalnico in Rumeno hišo. Čeprav je galerija slike želela kupiti, tedaj niso bile naprodaj.
Pozneje se je Johanna van Gogh-Bonger omehčala. V pismu, ki bo vključeno v razstavo, je med drugim zapisala: "Vem, da nobena druga slika Van Gogha v vaši slavni galeriji ne bi predstavljala na ustreznejši način, kot Sončnice... in da bi si sam želel, da je slika v galeriji... Gre za žrtev za Vincentovo slavo."
Sončnice bodo na razstavi predstavljene skupaj z deli britanskih umetnikov, ki so jih navdihnile: Christopherja Wooda, Jacoba Epsteina in Franka Brangwyna, še poroča The Guardian.
Van Gogh (1853-1890) se je rodil v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1880 se je posvetil umetnosti, šest let kasneje pa odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina.
Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. Maja prihodnje leto se je preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je na pšeničnem polju ustrelil.
Razstava v Tate Britain bo na ogled od 27. marca do 11. avgusta 2019.