Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ASA AVDIC V OTOKU O TEM, KAKO SE PREIZKUS SPREVRŽE V SMRTNO NEVARNO DOGODIVŠČINO

Švedska televizijska novinarka Asa Avdic (1974) je dogajanje v romanu Otok postavila v leto 2037. Berlinski zid ni padel in Švedsko priključijo velikemu avtokratskemu vzhodnemu bloku. Anna Francis je marljiva birokratka, vendar njena preteklost ni brezmadežna. Če izpolni naslednjo nalogo, bodo njeni prekrški pozabljeni. Na samotnem otoku bo opazovala skupino kandidatov, ki se potegujejo za mesto v obveščevalni službi. Že prvi večer bo uprizorila svojo smrt in potem spremljala, kako se bodo kandidati odzvali na nepričakovano smrt in spoznanje, da je med njimi morilec. Kdo bo prevzel nadzor? Kdo bo klonil pod pritiskom? Toda psihološki preizkus se hitro sprevrže v smrtno nevarno dogodivščino za Anno in za testirance, so zapisali pri Mladinski knjigi, medtem ko so pri Publishers Weekly menili, da roman Otok deluje, kot bi ga "skupaj napisala Agatha Christie in George Orwell". Delo je prevedla Iva Klemenčič.

V SLOVENŠČINI NOVI ROMAN PAULA COELHA HIPI

Paulo Coelho (1947), brazilski pisateljski zvezdnik svetovnega formata, ki že več desetletij vztraja na lestvicah najbolje prodajanih knjig in s svojimi alegoričnimi zgodbami navdihuje ljudi širom sveta, je spisal nov roman. Tako kot pri prejšnjem romanu, Vohunka, v katerem je opisal življenje Mata Hari, je dogajanje tudi v delu Hipi umeščeno v polpreteklo zgodovino. Avtor bralca v njem popelje v 60. leta minulega stoletja, da lahko podoživi sanje generacije, ki je hrepenela po miru in si je upala oporekati uveljavljeni družbeni ureditvi. V ospredju je Paulo, mlad Brazilec s kozjo brado in dolgimi, valovitimi lasmi, ki hoče postati pisatelj in se odpravi na potovanje, da bi poiskal globlji smisel življenja. Preko Bolivije, Peruja, Čila in Argentine prispe v Evropo, kjer na trgu Dam v Amsterdamu sreča mlade, ki nosijo pisana oblačila in prižigajo kadilo, meditirajo in igrajo glasbo, hkrati pa razpravljajo o seksualni osvoboditvi, širjenju zavesti in iskanju notranje resnice. Tam spozna Nizozemko Karlo, ki čaka na idealnega sopotnika za potovanje po legendarni hipijevski poti v Nepal. Protagonista na skupni poti nato raziskujeta svoj odnos. Kot so zapisali pri založbi Učila International, je Coelho v Hipiju napisal zgodbo o iskanju samega sebe in jo umestil v barviti čas seksualne revolucije, študentskih nemirov v Franciji in v vsej zahodni družbi porajajoče se spiritualnosti ter fascinacije nad eksotičnim Vzhodom. Delo sta poslovenila Slavica Jesenovec Petrovič in Borut Petrovič Jesenovec.

PRI BUCHU STRIP ZADNJI LET TONIJA MRLAKA

Pri založbi Buch je kot del zbornika Vojne zgodbe izšel stripovski album Zadnji let Tonija Mrlaka, katerega scenarij podpisuje Marijan Pušavec, ilustracije pa Zoran Smiljanić. Strip, ki je lani izhajal v Mladini, predstavlja poklon človeku, vojaku in domoljubu, ki se je v času slovenske osamosvojitve znašel v primežu državnih in osebnih interesov. Mrlak je bil vojaški pilot, ki se je v času osamosvojitvene vojne skrivno dogovarjal o prestopu iz JLA na slovensko stran, hkrati pa je koordiniral tudi prestop drugih pilotov. Med slovensko osamosvojitveno vojno je bil sestreljen nad Rožno dolino, ko je letel z neoboroženo Gazello v sestavi JLA, s katero je prevažal kruh enotam v vojašnico na Vrhniki s kopilotom, tehnikom letalcem Bojančetom Sibinovskim. Strip je nastal po delu Mrlakove svakinje Drage Potočnjak, ki je v svoji knjigi Skrito povelje skušala dokazati, da je bil helikopter sestreljen namerno.

Pušavec in Smiljanić sta sicer ljubiteljem stripa znana po stripovski sagi Meksikajnarji o slovenskem osvajanju Mehike.