Glasbena stroka o glasbi v primežu kulturne politike

Razlog za okroglo mizo sta Slovensko muzikološko društvo in Društvo slovenskih skladateljev (DSS) našla v financiranju, ki ga ministrstvo za kulturo namenja nevladnim organizacijam v okviru eno- in večletnih razpisov, zlasti v zadnjem štiriletnem programskem razpisu, s katerega so izpadli vidni predstavniki glasbene poustvarjalnosti.

Kot je pojasnil Nejc Sukljan z oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete, ki je bil član komisije za izbor glasbenih projektov, so ministrstvo prosili za usmeritve, kako naj primerjajo med po njegovem mnenju neprimerljivimi dejavnosti, kot sta baletna dejavnost Društva baletnih umetnikov Slovenije in izdajateljska dejavnost DSS. Po njegovih besedah sredstva za kulturo po letu 2000 še nikoli so bila tako nizka, a po drugi strani tudi še nikoli ni bilo toliko dejavnosti.

Po njegovem mnenju bi bila vsakršna odločitev komisije, ki mora določeni znesek razdeliti na vse, kar se dogaja v Sloveniji v enem letu na področju resne in druge glasbe, slaba, zato se je treba vprašati, ali sploh potrebujemo, denimo, festival sodobne glasbe, festival stare glasbe in DSS. Na ministrstvu se, po njegovem mnenju, tega nihče ne vpraša.

"Neke kulturne politike, ki bi bila utemeljena na strokovni presoji, pač ni," je poudaril Sukljan in dodal, da se mu tudi obstoj komisije ne zdi smiseln, saj projekt, izbran na razpisu, nato sploh ni izveden v obliki, kot je bil zamišljen ob prijavi. Dodal je še, da so bile "obljubljene nekatere spremembe".

Predsednik DSS Nenad Firšt meni, da je razpisom prepuščenega preveč kulturnega dogajanja, saj država prepoznava samo štiri nacionalne hiše - Slovensko filharmonijo, Cankarjev dom in obe operi -, ki so upravičene do denarja. Vse druge glasbene dejavnosti se morajo za denar potegovati na razpisih. Nekatere so po njegovi oceni unikatne in bi si zaslužile dolgoročnejšo obliko financiranja ob ne nujno več sredstvih, tako pa je stanje pripeljalo do slovesa festivala Slowind, "kar je gotovo poraz državne politike na področju kulture".

Direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc je potrdila, da so prijavitelji veseli, če so sploh izbrani, kljub minimalnim zneskom, ki za povrh še zamujajo. Po njenem mnenju bi, če bi neke usmeritve obstajale, morali biti rezultati znani že za prihodnje leto, tako pa ni objavljen še niti razpis.

Podobno je opozoril dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec, ki je za znesek, s katerim bo akademija razpolagala v letošnjem letu, izvedel avgusta. Poleg tega njihova ustanova ne more kandidirati na nobenem razpisu, lahko se poteguje le za evropska sredstva. "Generalno gledano, ne cenimo lastne identitete, ne skrbimo zanjo," je dejal Vatovec.

Predsednica društva Glasbena matica Ljubljana Veronika Brvar je prepričana, da sta tako javni kot nevladni sektor v istem čolnu, saj sta odvisna drug od drugega: "Ko je podfinanciran javni sektor, se slabo piše tudi tistim, ki so na trgu." Država bi po njenem mnenju morala vedeti, kaj se dogaja, kaj je v javnem interesu na področju glasbe ter postaviti jasna merila, ki jih zdaj ni.

Država bi morala videti tudi korist, ki jo kultura in umetnost lahko doprineseta k turizmu, so se strinjali sodelujoči. Po Firštovih besedah veliko stavijo na novega ministra, glasbenika, da bo na tem področju prepoznal več kot le omenjene nacionalne hiše.