V Hiši kulture v Pivki razstavlja Neža Knez

Razstava Premestitve temelji na performansu Branje, ki ga je umetnica lani izvedla v knjižnici v Milanu, ko je sedeč med ljudmi glasno brala poezijo T. S. Eliota v italijanščini, čeprav je ne razume, kaj šele govori, in tako ustvarila prostor neznanega, saj glas ni bil podrejen običajnemu pomenu besed.

Razstava je rezultat ponovnega premisleka o performansu oziroma, kot je dejala umetnica na odprtju razstave, nekakšna transformacija ali njegova rekontekstualizacija. Z novo obliko se tako odpre prostor za nove vmesnosti in neujemljivosti, s tem pa tudi iskanje novih pomenov.

Ob zvočnem predvajanju umetničinega branja Eliotove poezije v Milanu je na velikem kosu papirja v osrednjem galerijskem prostoru razstavljen tudi njegov transkript. V sosednjem prostoru prek fotografije akcije branja iz milanske knjižnice zaznamo konkreten kontekst branja, v prvem prostoru pa "igra" klasična glasba.

Slednja je nastala tako, da je umetnica črke Eliotove pesmi "prevedla" v številke, te pa v notni zapis, ki ga je nato računalniški program "uglasbil". V istem prostoru se lahko obiskovalec galerije povzpne po lestvi do omenjene knjige poezije na polički, kar po besedah Neže Knez da razstavi "knjižnični moment" osnovne lokacije.

Neža Knez (1990) je študirala kiparstvo na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2014 diplomirala in 2017 magistrirala.

Zanimajo jo vsakdanje stvari, pojavi in situacije, ki so tako samoumevni, da o njih ne razmišljamo več. S svojo umetniško prakso skuša to samoumevnost razbiti in pokazati na "nekaj vmes", nekakšne zmuzljive "slepe pege", ki jih ni mogoče izraziti z jezikom ali podobo, so zapisali v galeriji ob razstavi.

Veliko njenih projektov se ukvarja s prehajanjem meja med umetnostjo in vsakdanjim življenjem, in kot je Neža Knez napol v šali izjavila v nedavnem intervjuju, dela "ljudsko umetnost".

Kot je pojasnila za STA, so od leta 2015 ali 2016 z izjemo dveh vsi njeni projekti, ki se velikokrat dotikajo ljudem pomembnih tem, res narejeni v interakciji z ljudmi. "Teh skoraj nikoli direktno ne povabim k sodelovanju, ampak počakam, da jih pri tem, kar delam, nekaj zintrigira in se sami odzovejo na moje početje," je povedala umetnica, ki raje kot v ateljeju dela izven njega. Reakcija ljudi na njeno branje jo je zanimala tudi v milanski knjižnici.

Za svoj umetniški izraz sicer uporablja različne medije - poleg performansa in avdia, tudi video, fotografijo, risbo in klasične materiale, svoje delo pa je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

V Hiši kulture v Pivki so sicer novo sezono začeli oktobra z razstavo grafik Oliverja Pilića, po besedah kuratorke razstavnega programa Mojce Grmek pa bo decembra razstavljal še slikar Vladimir Leben. V naslednjem letu bodo sledili Nevena Aleksovski, Beli sladoled, Maja Pučl in Pri Zlatem stegnu.

Sezono bo maja zaključila Klara Sax - tandem Nina Slejko Blom in Conny Blom -, ki jo je kuratorka poleg, kot je dejala, "perspektivne" Neže Knez izpostavila kot nekakšen vrhunec sezone v Hiši kulture, saj se v slovenski javnosti pojavljata nekoliko redkeje od ostalih imen.

Edina galerija za sodobno vizualno umetnost med Ljubljano in Koprom je letos praznovala dvajsetletnico. Sodeluje z umetniki iz vse Slovenije, predstavlja pa predvsem mlajše umetnike, ki delujejo na področju sodobne vizualne umetnosti, s poudarkom na nekonvencionalnih in progresivnih avtorskih pristopih.