Pred 150 leti umrl italijanski skladatelj Gioachino Rossini

Rossini (1792-1868) se je rodil v Pesaru kot sin glasbenika in pevke. Vpisal je violončelo na glasbenem liceju v Bologni, a je študij opustil, da bi se posvetil komponiranju. Sprva je komponiral pod vplivom nemške šole, zlasti Mozarta in Haydna, nato pa je razvil samosvoj slog z lahkotno, prijetno melodiko, mojstrsko in raznovrstno ritmiko ter bogato instrumentacijo.

Prvo opero buffo, takrat priljubljeni žanr, je napisal pri 18 letih. Delo z naslovom Ženitna menica so leta 1810 izvedli v Benetkah, kjer je doživela določen uspeh, čeprav pevci nad njeno nenavadno orkestracijo niso bili navdušeni. Do leta 1813 je nato v Bologni, Rimu, Benetkah in Milanu predstavil opere, ki so naletele na različne odzive, največji uspeh, ki je takrat 20-letnega skladatelja povzdignil do mednarodne slave, pa sta leta 1813 dosegli operi Tankred in Italijanka v Alžiru.

Še večji uspeh je sledil leta 1816, ko je v Rimu predstavil Seviljskega brivca, ki velja tako za vrh njegovega opusa kot za veličasten sklep opere buffe. Opera je nastala po libretu, ki temelji na priljubljeni komediji Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa Seviljski brivec, in je danes eno najpogosteje izvajanih del v operni literaturi.

Kot piše na spletni strani ljubljanske Opere, to lahko pripišemo čaru duhovite glasbe, polne dopadljivih, mestoma ostro ritmiziranih melodij in značilnih vihravih ansambelskih finalov, solistične arije pa so že zdavnaj postale paradne točke basistov, koloraturnih mezzosopranistk in baritonistov. Na opernih odrih po svetu se tako vedno znova pojavljajo številne nove uprizoritve, od najbolj ekstremnih in eksperimentalnih do najbolj konservativnih.

S svojim komponiranjem je Rossini opero povzdignil do nove virtuoznosti in utemeljil slog, imenovan belcanto, ki je bolj kot čustva in dramatiko poudarjal lepoto tona. Njegov vokalni ideal je bil še vedno kastrat. V celoti je napisal okrog 40 oper, poleg omenjenih sta znani tudi Tatinska sraka in Viljem Tell. Znan pa je tudi po sakralni kompoziciji Stabat Mater (1832).

Za italijanski Pesaro, Unescovo mesto glasbe, je Rossini ključna osebnost pri prepoznavanju regije v turistični ekonomiji. Ob letošnji 150-letnici njegove smrti so pripravili bogat program, od uprizoritev in razstav do delavnic in šolskih aktivnosti, da bi glas o Rossiniju ponesli tudi zunaj ustaljenih kulturnih okvirjev. Kraj ima med drugim po njem poimenovano operno hišo, njegovo rojstno hišo pa je občina spremenila v muzej.