Intervju 14.11.2018 13:39

Tomas Alzamora za STA: Mala bela laž poziva ljudi, naj se prebudijo

pogovarjala se je Sabina Lavrič

Ljubljana, 14. novembra - Čilski raper, DJ in režiser Tomas Alzamora je vedno sanjal, da bi posnel film o in v svojem domačem mestu San Carlos. Ko je ugotovil, da njegov prijatelj novinar potvarja novice, je vedel, da bo to tema njegovega filma. Svojo diplomsko nalogo je naslovil Mala bela laž, ki bo na Liffu na ogled še v četrtek in se poteguje za nagrado vodomec.

Ljubljana. Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Intervju s čilenskim režiserjem Tomasom Alzamoro.
Foto: Anže Malovrh/STA

Celovečerni prvenec 29-letnega čilskega režiserja je črna komedija o novinarju Edgardu na lovu za novicami in članki, s katerimi bi zapolnil lokalni časopis v čilskem mestecu. La Punilla je "mesto duhov, v katerem se nikoli nič ne zgodi", časopis, v katerem niti oglasov ni več, tako precej obupano poroča o "mrtvašnici, ki je propadla zaradi pomanjkanja trupel".

Ob zavedanju, da lahko zaradi pomanjkanja bralcev časopis ugasne in da lahko izgubita službo, začneta Edgardo in njegov sodelavec Vladimir objavljati izmišljotine. "Začneta z malimi belimi lažmi, ukradeta piščance in o tem napišeta dramatično novico, ne želita namreč škodovati ljudem, ampak le obdržati službo in zadovoljiti šefa Don Fabia. A mala bela laž se hitro razvije v veliko laž in ko ju ljudje sprevidijo, je zaupanje v novinarja - Edgardo v tem času postane prava lokalna zvezda - za vedno izgubljeno," je za STA povedal režiser.

Film temelji na resnični zgodbi. Alzamora ima namreč prijatelja novinarja, ki je v časopisu v režiserjevem rojstnem kraju začel objavljati lažne novice. "Na začetku je bilo smešno, nato žalostno, ker so ljudje verjeli vsemu, kar so prebrali. Ko sem v tretjem letniku študija na univerzi v Santiagu slišal, kaj počne, sem vedel, da bo to zgodba za moj zaključni film, saj sem vedno sanjal, da bi posnel film o svojem rojstnem kraju."

Raziskal vse lažne novice San Carlosa in Čila

Preden se je lotil scenarija, je sogovornik raziskal vse lažne novice v domačem kraju San Carlos, slabih 400 kilometrov oddaljenem od čilske prestolnice z okoli 50.000 prebivalci, in v državi. Prijateljeva zgodba je "majhna in zelo specifična, ki hkrati govori o velikem problemu naše države, naše prestolnice in na splošno celega sveta".

Alzamora v filmu, kot je poudaril, kritizira manipulativnost in senzacionalističnost medijev ter obenem biča po ljudeh, ki slepo verjamejo vsemu zapisanemu, slišanemu in videnemu. Spodbuja jih h kritičnemu razmišljanju in jih poziva, "naj se prebudijo", naj ne verjamejo vsemu, kar vidijo in preberejo v medijih.

"V moji državi, a menim, da je to univerzalen problem, imajo informacije v medijih zlasti neizobraženi ljudje s podeželja za sveto resnico. Težava je tudi, ker so mediji v rokah in pod nadzorom vplivnih poslovnežev. Mediji poročajo o tem, kar želijo njihovi lastniki. Kapital v Čilu nadzira tudi politične kampanje," je pojasnil Alzamora.

Film je posnel leta 2016, svetovno premiero pa je v Miamiju doživel lani, ko je založba slovarjev Collins za besedo leta razglasila prav lažne novice in jih definirala kot "lažne, pogoste senzacionalistične informacije, ki se širijo pod krinko novinarskega poročanja". Frazo je bilo zaslediti vsepovsod, k njeni razširjenosti je veliko prispeval ameriški predsednik Donald Trump. "Neverjetno, to nam je bilo usojeno," je komentiral režiser, ki je v Miamiju za scenarij dobil nagrado Jordana Resslerja.

Film je bil v San Carlosu posnet tudi s pomočjo množičnega financiranja, denar je prispevalo okoli 200, 300 ljudi. Le glavni igralci, Rodrigo Salinas v vlogi Edgarda, Ernesto Melendez v vlogi Vladimirja, Catalina Saavedra (Edgardova sestra Leontina), Daniel Antivolo (Don Fabian) in Jonas Sanche (Carlitos) so imeli že prej izkušnje z igro, ostali so prebivalci mesta, ki so se prostovoljno angažirali pri filmu.

Kako gleda na razvoj čilskega filma v zadnjih letih?

Filmska industrija v Čilu je najbolj trpela v 70. in 80. letih minulega stoletja, pod diktaturo Augusta Pinocheta, ki velja za enega največjih krivcev za počasen razvoj kulturnega življenja v državi. Vojaški režim je zaprl filmske šole, režiserji so filme ustvarjali v izgnanstvu. Ironično, prav to obdobje velja za eno najbolj progresivnih, saj je nastalo več kot 200 filmov čilskih avtorjev po vsem svetu. S filmi režiserjev, kot sta Miguel Littin in Raul Ruiz, ki zlasti opisujejo razmere v militaristični državi, je Alzamora odrasel in so po njegovem mnenju močno vplivali tudi na razvoj čilskega filma.

Ta je enega vrhuncev morda dosegel prav letos, ko je Čile prvič osvojil oskarja za najboljši tujejezični film. A nagrada Fantastični ženski po sogovornikovem prepričanju ni spremenila odnosa države in ljudi do filma. Navdušenje je po nekaj tednih popustilo, v kinih se še vedno po večini vrtijo hollywoodski filmi, je dejal Alzamora.

To ga žalosti, saj verjame, da je v kinih prostor za ravnovesje med "umetniškim" in komercialnim filmom. Sam bo, kot je dodal, še naprej ustvarjal filme, ki bodo obenem zabavali in spodbujali k razmisleku.

Prav tako se ne namerava odpovedati ustvarjanju glasbenih videospotov, kljub temu, da trenutno dela na dveh celovečernih filmih in kratkem filmu. Alzamora je namreč raper in DJ, ki se je s filmom spoznal kot najstnik, ko je svojo glasbo želel preliti še na video. Nikogar ni bilo, ki bi mu pri tem pomagal, v Čilu po njegovih besedah nihče ni imel kamere. Tako se je snemanja lotil sam.