Slovenija 13.11.2018 10:25

Na Koroškem se bodo poklonili Francu Sušniku

Ravne na Koroškem, 13. novembra - Na predvečer 120. obletnice rojstva literata, publicista in knjižničarja Franca Sušnika bodo drevi ob 18. uri v razstavišču koroške osrednje knjižnice na Ravnah na Koroškem, imenovane po njem, odprli priložnostno razstavo. Izšel je tudi ponatis Sušnikove knjige, v sredo pa bosta na poštah na Ravnah in Prevaljah v uporabi priložnostna žiga.

Ravne na Koroškem. Grad Ravne, v katerem so prostori Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, del kompleksa pa so tudi prostori Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne. Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA Arhiv STA

Ravne na Koroškem.
Grad Ravne, v katerem so prostori Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, del kompleksa pa so tudi prostori Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA
Arhiv STA

Na Franca Sušnika se bodo ob obletnici njegovega rojstva na Koroškem spomnili z več dogodki. Drevi bodo v razstavišču ravenske knjižnice odprli priložnostno likovno-filatelistično-fragmentarno razstavo z naslovom Skica za portret, ki jo v knjižnici posvečajo tudi 90-letnici rojstva pisatelja Leopolda Suhodolčana.

Knjižnica je skupaj s Koroškim filatelističnim društvom in Kulturnim društvom Mohorjan s Prevalj pripravila tudi dva priložnostna poštna žiga, ki bosta v sredo v uporabi na poštah na Ravnah in Prevaljah, in celovit filatelistični sklop, ki ga je oblikoval Borut Bončina.

Kulturno društvo Mohorja, ki vsako leto v spomin na Sušnikovo pisno in kulturno zapuščino Koroški organizira Sušnikove dneve, pa je ob letošnji obletnici rojstva skupaj z občinama Prevalje in Ravne na Koroškem izdalo ponatis Sušnikovega dela z naslovom In kaj so ljudje ko lesovi, s podnaslovom Koroški zapisi. Novo izdajo knjige, ki je sicer prvič izšla pred natanko 50 leti in je že zdavnaj pošla, so tokrat likovno opremili z deli koroških slikarjev, med drugim Benjamina Kumpreja, Andreja Grošlja in Leandra Fužirja.

Franc Sušnik se je rodil 14. novembra 1898 na Prevaljah, kjer je obiskoval ljudsko šolo, nato pa se je vpisal v gimnazijo v Celovcu. Vmes je bil vpoklican v vojsko, tako da je maturitetno spričevalo dobil junija 1918. Leta 1919 je bil med Maistrovimi borci za severno mejo in osvoboditelji Maribora. V Ljubljani in Zagrebu je študiral germanistiko in jugoslovansko književnost ter študij zaključil z disertacijo leta 1924.

Deloval je na pedagoškem, knjižničarskem in literarnem področju ter služboval v več slovenskih mestih in v Beogradu. Za svoje delo je prejel številna priznanja. Bil je pobudnik in ustanovitelj gimnazije na Ravnah, nato še študijske knjižnice, kjer je dočakal upokojitev konec avgusta 1979. Knjižnica se po njem imenuje od leta 1983, kažejo podatki, zbrani iz različnih virov v Koroškem biografskem leksikonu, ki ga ureja Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika.