Donacije predstavljajo pomemben delež v zbirkah slovenskih galerij

V Moderni galeriji in MSUM so z donacijami pridobili slabo polovico del

V zbirkah Moderne galerije in MSUM je 16.277 del, od tega so jih 7985, kar je slabih 50 odstotkov, pridobili z donacijami. Kot so zapisali, med najpomembnejše donacije za nacionalno zbirko gotovo sodi del zapuščine Marija Preglja, in sicer 1989 del, ter Jakoba Savinška, ki ga imajo zastopanega s kar 3409 deli.

V zadnjih letih so pridobili donacije naslednjih slovenskih avtorjev: Hermana Gvardjančiča, Emerika Bernarda, Sreča in Nuše Dragan, Marka Pogačnika, Naška Križnarja, Petere Varl Simončič, Andreja Škufce, Davorina Marca, Nike Autor, Borisa Jesiha in Stojana Kerblerja.

Od tujih donacij pa so izpostavili donacijo Marine Abramović, in sicer eno njenih najpomembnejših del Ritem 0 iz leta 1974. Dela so jim podarili tudi drugi uveljavljeni umetniki, kot so Ilya Kabakov, Dan Perjovschi in David Maljković. Poleg tega so pridobili tudi donacijo umetnikov Juliete Aranda in Antona Vidokleja, e-flux Video Rental, ki vsebuje kar 1000 video del umetnikov iz vsega sveta.

Med zadnjimi obsežnejšimi donacijami je 180 fotografij Stojana Kerblerja, retrospektiva slednjega je trenutno na ogled v Moderni galeriji, med čisto zadnjimi donacijami pa so tri zgodnejše slike Borisa Jesiha.

Kot so še zapisali, se kdaj tudi zgodi, da kakšno donacijo odklonijo, če denimo ne gre za dovolj kvalitetna dela ali če gre za dela, ki ne sodijo v koncept njihove zbirke. Lahko gre tudi za artefakte, ki bi jih bilo nemogoče primerno hraniti.

Z donacijami pridobljena dela hranijo v depojih. Vsako donacijo strokovno obdelajo in jo tudi vpišejo v inventarno knjigo. Donacije predstavljajo na razstavah, pogosto pa dela iz zbirk posojajo tudi na razstave v tujino.

V MGLC donacije predstavljajo večinski vir za povečevanje zbirke

V zbirkah MGLC je z dolgoročnimi posojili 10.148, brez pa 8751 del. Donacije predstavljajo 60 odstotkov fundusa. Na vprašanje STA, katero izmed donacij bi izpostavili, je kustosinja zbirke MGLC Breda Škrjanec zapisala, da ne gre le za eno: "Ponosni smo, kadar nam umetniki zaupajo celotne opuse. To so bili Danilo Jejčič, Tinca Stegovec, Zdenka Golob in drugi." Nazadnje so letos v dar prejeli 14 grafik Borisa Jesiha, tudi oni pa kakšno donacijo odklonijo.

Kot je še zapisala, z donacijami pridobljeno gradivo hranijo v depojih. Obdelajo ga po muzealskih standardih, javnosti pa predstavljajo prek digitalizacije na spletnih portalih MGLC in museums.si, na razstavah, s publiciranjem in drugimi oblikami parcialnega javnega prezentiranja.

Ob sprejemu donacije morajo sprejeti zaveze o hranjenju po muzejskih standardih in zaveze, ki izvirajo iz zakona o avtorskih pravicah. Sicer pa MGLC donacije predstavljajo večinski vir za povečevanje zbirke in, kot je še zapisala Breda Škrjanec, zaradi zaupanja donatorjev tudi pohvalo profesionalnemu delu javne službe MGLC.

Tudi v UGM donacije pomembno bogatijo zbirko

V UGM se število inventariziranih del bliža številki 7000, od tega je približno 40 odstotkov podarjenih del. Po besedah kustosinje Andreje Borin ima vsaka donacija svojo zgodbo, a vedno obogati obstoječo zbirko. "Ne sprejmemo kar česarkoli, vedno gre za razmislek, ali je pridobitev smiselna, ali je delo kvalitetno, ali spada v naš krajevni in časovni okvir delovanja," je zapisala za STA.

V zadnjih desetih letih so pridobili nekaj obsežnih donacij umetnikov. Fotoklub Maribor jim je podaril 139 črno-belih fotografij Mariborskega kroga, sledile so donacije članov Mariborskega kroga Janka Jelnikarja, Iva Čerleta, dedičev Ivana Dvoršaka, Stojana Kerblerja in Zore Plešnar.

Včasih so donacije povezane z odkupi: če nekaj del odkupijo, jim umetnica oz. umetnik kakšno delo tudi podari; pri večjem odkupu je število podarjenih del lahko celo večje od odkupljenih. Lani so se dogovorili za dve pomembni donaciji, povezani z večjim odkupom. Prva je donacija fotografinje Zore Plešnar, katere retrospektivo pravkar pripravljajo. Donacija je obsegala kar 400 fotografij.

Druga donacija, ki je trenutno v postopku prevzema, pa je donacija slikarke Ide Brišnik Remec, ki jim je podarila dva obsežna opusa: izbor iz njenega opusa (slike, risbe, akvareli) ter izbor iz opus njenega pokojnega moža, slikarja Marjana Remca. Predvsem opus Ide Brišnik Remec je obsežen, gre za okrog 55 slik in okrog 1000 risb na papirju, tu pa so še dela, ki so bila odkupljena.

Kar zadeva zavrnitve donacij, je Andreja Borin zapisala, "da včasih ne gre ravno za zavrnitev". Pri popisovanju gradiva Ide Brišnik Remec so denimo naleteli na osnutke vitrajev na Ptujski gori, ki so odlični, a v njihovi zbirki ne bi imeli pravega pomena in konteksta, zato so predlagali, da bi jih podarila Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Vsako donacija ureja darilna pogodba, v kateri se galerija tudi zavezuje, da bo za gradivo strokovno skrbela. Kot je še zapisala, pa donacija ni le obogatitev zbirke, je tudi velika obveznost. Ureditev večjih donacij in dokumentacije v zvezi s tem namreč zahteva ogromno dela in časa.

Ob tem je poudarila, da donacije ne morejo nadomestiti rednih premišljenih odkupov, so pa pomemben segment zbirke in v nekaterih primerih tudi izjemnega pomena. Do donacij redko pride po naključju. Ponavadi gre za predhodno sodelovanje, odnos, ki se gradi skozi delo oziroma pripravo razstave. Za umetnike, ki donirajo dela, je pogosto pomembno tudi, da vedo, da se gradivo ne obleži v depoju, da je digitalizirano in dostopno preko spleta ter da se ga vključuje v razstave in izposoja.

V Narodni galeriji Ljubljana, kjer so v zadnjih letih prav tako pridobili nekaj pomembnih donacij - dela Zorana Mušiča in Metke Krašovec ter umetniško zbirko ACH-, se na poizvedbe STA niso odzvali.