Gjorče Stavreski za STA: V boljši jutri s pomočjo čudežnega kolača

Stavreski je v pogovoru za STA dejal, da si je po tem, ko je že posnel nekaj kratkih filmov, za svoj celovečerni prvenec zamislil socialno družinsko dramo in tako je bil napisan tudi prvi osnutek scenarija za Zdravilca. Ko so skušali pridobiti sredstva za film na podlagi tega scenarija, so ustvarjalci doživeli nekaj zavrnitev in režiser je začel razmišljati, kako bi svojo osnovno idejo razvil drugače. Nato je ustvaril kratko črno komedijo, pri ustvarjanju katere je zelo užival, in se domislil, da bi tudi v Zdravilca vključil komične momente. Rodila se je zgodba o čudežnem kolaču in o upokojencih, ki verjamejo v njegovo nadnaravno moč.

"Nekako smo poročili to osnovno zgodbo, v kateri je v ospredju odnos med očetom in sinom (igrata ju Blagoj Veselinov in Anastas Tanovski), z omenjenim komičnim delom. Priznam pa, da me je bilo zaradi tega preskakovanja med žanri nekoliko strah, kakšen bo končni rezultat. Nisem si namreč želel, da bi film deloval shizofreno, a sem si na koncu oddahnil, saj sta se oba pola med seboj dobro spojila," je pojasnil Stavreski in dodal, da končni rezultat odraža tudi njegovo osebnost - navidez je morda resnoben, a skriva v sebi dobro mero cinizma in ima rad kakovosten črni humor.

Razkril je, da je deloma avtobiografska tudi zgodba o odnosu med slabo plačanem železniškem mehaniku Veletu in njegovim za rakom obolelim očetom, ki delita temno družinsko preteklost in nikakor ne najdeta pravega skupnega jezika, čeprav si globoko v sebi to oba želita. Stavreski je po ločitvi staršev, ki ga je zelo zaznamovala, odraščal z sicer zelo ljubečo in hkrati zelo zahtevno materjo: "Pisanje dialogov med Veletom in njegovim očetom je bilo zame nekaj zelo naravnega. Si pa še danes ne znam pojasniti, kakšen je bil moj odnos do očeta, ki je preminil pred nekaj leti. Nikoli se namreč nisva uspela dobro spoznati. O tem nisem zavestno razmišljal, a morda odtod izvira ta po svoje odtujen odnos med protagonistoma."

Makedonija, država v nenehni tranziciji

Makedonija je, kot v filmu tudi pove Veletova prijateljica, država v nenehni tranziciji. Zdravilec v prvi vrsti prinaša kritiko zdravstvenega sistema te države, ki odpoveduje. Vele namreč s svojo skromno plačo, ki povrhu vsega še zamuja, ne more kupiti izjemno dragih zdravil, ki jih njegov oče, obolel za rakom na pljučih, potrebuje za lajšanje bolečin. Tako ukrade paket z drogo, ki so ga lokalni mafijci skrili na enem od vlakov v njegovi službi. Njegov prvotni namen je, da bi denar, potreben za zdravila, zaslužil s predprodajo, nato pa ugotovi, da je prav z marihuano mogoče pomagati rakavim bolnikom, zato se loti priprave čudežnega kolača.

Stavreski je povedal, da je način, kako deluje njihov zdravstveni sistem, resnično neverjeten. Zdravila, ki so enkrat na pozitivni listi, so že čez tri mesece lahko na negativni in jih je treba, kljub temu, da imaš zanje recept, doplačati. Ta nihanja nastajajo, ker na trgu iznenada ni več določenega zdravila. Zneski za zdravila z negativne liste pa so lahko za prebivalce, katerih povprečna plača znaša 350 evrov, delavec, kot je Vele, pa zasluži okoli 150 evrov, vrtoglavi. Kot se za Balkan spodobi, pa seveda lahko do zdravil prideš "s pravimi zvezami".

Ob ustvarjanju filma je režiser slišal grozljive zgodbe o tem, kako so ljudje, ki si niso mogli privoščiti zdravil, umirali v bolečinah ter naletel na podatek, da je Makedonija ena od držav z najvišjim deležem umrljivosti dojenčkov. "Kot bi živeli v eni od držav tretjega sveta," je razmišljal režiser. Prav tako se soočajo z begom zdravnikov, ki za nizke plače delujejo v neznosnih razmerah, po drugi strani pa so priča razmahu zasebnih bolnišnic in seveda porastu t.i. zdravilcev, ki obljubljajo alternativne metode zdravljenja.

In prav ob predstavitvah slednjih se lahko gledalci iskreno nasmejijo. Stavreski je omenil, da je v Makedoniji zelo razširjeno verovanje v preroke in prav tako v zdravilce: "Srečal sem številne samooklicane zdravilce, ki uporabljajo različne metode oziroma imajo na voljo različna zdravila za zdravljenje tako rekoč vseh tegob, kar je tudi prikazano v začetku filma. Hkrati pa me je navdahnil članek v New York Timesu o dokazanem uspehu placebo učinka. To je sivo, še ne dovolj raziskano področje...da samo verjetje v to, da nekaj deluje, v resnici pomaga. V tako zlomljenem zdravstvenem sistemu, kot je naš, lahko to izkoristiš v svoj prid." Absurd, ki je prav tako prikazan v filmu, pa je, da celo v lekarnah visijo reklame, ki bolnike usmerjajo k alternativni medicini.

Marihuana, droga s čudežnim učinkom

Se pa placebo učinek kolača s sestavino na M dobro pokaže pri Veletovemu očetu, katerega rak je nenadoma v stanju zazdravitve. Na vprašanje, ali je za starejše Makedonce marihuana, ki jo tudi pri nas, sicer še zelo sramežljivo in ne tako javno, omenjajo kot sredstvo, ki pomaga pri lajšanju bolečin rakavim bolnikom, trda droga, pa režiser odgovarja, da absolutno. Je pa vesel tega, da so si film doslej ogledali že številni predstavniki starejše generacije, ki so se ob njem nasmejali in jim je sedaj ideja o zdravljenju s čudežnimi rastlinami bližje. Režiser je celo zaznal, da Zdravilec nekoliko pripomore k detabuiziranju celotne zadeve.

Hkrati pa razmislek o zdravstvenem sistemu potegne za seboj razmislek o tem, kakšna država je Makedonija danes. "Živimo v resnično težkih razmerah. Sploh ne vem, kje naj začnem navajati težave, s katerimi se že leta soočamo. Velika težava, ki jo občutim tudi na lastni koži, je, da mladi v tej državi nimamo zagotovljene osnovne gotovosti, nimamo perspektive. Vsi se sprašujemo, ali naj ostanemo doma ali naj se izselimo," je dejal režiser, ki kljub uspehu Zdravilca ne ve, kaj bo delal v prihodnje. Dodal je, da nad Makedonci že leta visi grožnja izbruha državljanske vojne, kar je denimo tudi vplivalo na to, da je tako dolgo trajalo do premiere njegovega celovečernega prvenca.

Na scenariju je namreč začel delati že leta 2014, s snemanjem je začel leta 2015, premierno pa je prvi celovečerni igrani film, nastal v makedonsko-grški koprodukciji, predstavil lani na festivalu v Solunu, kjer je prejel tudi nagrado občinstva.