Odprtje 34. Slovenskega knjižnega sejma v znamenju Cankarjevega upornega duha
Ljubljana, 20. novembra - S prireditvijo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se je začel 34. Slovenski knjižni sejem, ki so ga organizatorji navezali na stoletnico smrti velikega literata Ivana Cankarja. Prireditev je povezoval v Cankarja preoblečeni igralec Matjaž Pikalo, ki je med drugim razglasil, da je prejemnik Schwentnerjeve nagrade urednik Tine Logar.
Pikalo je z uvodnim nagovorom skušal ujeti, kako bi eden od pisateljevih angažiranih govorov lahko zvenel danes. Razmišljal je, da se je "za bati, ko v državi vladata nered in korupcija, kamorkoli pogledaš" in opomnil, "da narod, ki se ob vsaki priložnosti sklicuje na zakone in paragrafe, nikoli ne doseže ničesar in je po pravici drugim v posmeh". Ob tem, da bi bilo treba zaščititi vse nemočne in drugačne ter zagotoviti mladim boljšo prihodnost pa je poudaril pomen kulture za narod in opomnil na prepotreben dvig proračuna za kulturo. O sejmu pa, da so pisatelji njegovo srce in pisateljice njegova duša.
Zbrane je na odprtju nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je izpostavil pomen branja za širšo razgledanost ter pomen branja leposlovja za lepše izrazoslovje. Dodal je, da nobena pametna naprava ne more nadomestiti občutka knjige v roki. Želi si, da knjiga vendar ne bi izumrla ter bi "ohranila svoj primat in častno mesto na naših policah, ker sicer ne bomo znali ceniti svojega naroda in jezika". Ob 100-letnici Cankarjeve smrti je po besedah premiera vredno opomniti, da je ravno jezik tisto, kar nas je ohranilo skozi stoletja.
Na koncu je Šarec nagovoril vse, ki se v permanentni krizi ukvarjajo s knjigo, "da bi vztrajali, da ne bi obupali, kajti to je tisto, kar nas lahko ohrani kot narod". Sklenil pa z besedami: "Da boste pa vedno nezadovoljni z vlado, to mi je pa jasno."
Predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Bojan Švigelj je dejal, da ob pregledu stanja od prejšnjega sejma do danes založniki ne morejo biti zadovoljni. Se je pa ob tem spomnil besed starejših kolegov, da je kriza v založništvu vedno, založniki pa so še tu. Slovenski trg je majhen, ob tem knjige bere zgolj slaba polovica ljudi, kupuje pa še manj. Pot Švigelj prepoznava v kontinuirani kampanji o pomenu branja in kupovanja knjig. Kljub vsej dostopnosti informacij na pametnih telefonih je dokazano, da je za učinkovito učenje potrebno poglobljeno branje, kar omogoča le knjiga, je opomnil.
Država gostja Madžarska se bo na sejmu predstavila prek literature, pa tudi filma, glasbe, plesa in kulinarike. Odprtja se je udeležil madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto, ki je dejal, da so hvaležni slovenski vladi ter organizatorjem sejma, da so Madžarsko izbrali za letošnjo gostujočo državo. Dodal je, da Slovenijo in Madžarsko veže resnično prijateljstvo in da se bodo zavzemali za dobro sodelovanje še vnaprej. Večer je z glasbenimi vložki popestril madžarski Hot Jazz Band.
Odprtje je ponovno zaznamovala podelitev Schwentnerjeve nagrade, najvišjega priznanja za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. Prejel jo je Tine Logar, ki je poudaril, da je poklic urednika vezan na mrežo sodelavcev, v kateri najpomembnejše mesto zasedajo avtorji: "Oni so srčika založništva in skupaj z ostalimi umetniki srčika slovenskega naroda in narodne identitete, najbolj sem hvaležen, da sem lahko delal z njimi." Zahvalil pa se je tudi vseh ostalim sodelujočim v procesu, ki spremlja knjigo, od nastanka do trenutka, ko začne iskati pot k bralcu.
Priznanje Slovenskega knjižnega sejma je medtem prejelo Društvo slovenskih pisateljev "za dolgoletno sodelovanje pri pripravi in izvedbah osrednje slovenske knjižne prireditve".
Cankar ni bil nikoli tiho. Zmeraj je povedal, kar je menil in to je vedno imelo težo, je spomnil Pikalo, podobno kot častna gostja letošnjega sejma Svetlana Makarovič. Vsestranska umetnica je priznala, da je svoj pripravljeni govor, v katerem je pisala o vlogi knjižnih sejmov, raztrgala, saj po njenem, "če vidiš enega, vidiš vse". Zato je raje spregovorila o svojem odnosu do knjig, ki bi ga kdo lahko razumel kot bogokletnega.
Ko se je v mladosti znašla v revščini, je živela v napol podrtem kamnitem stolpu, kjer je bil zgolj štedilnik, primorana pa si je bila kuriti s knjigami. "A vedno sem pogledala, katera knjiga si ne zasluži, da bi bila skurjena," je opomnila. Tudi na sejmih se po njeno znajde kar dve tretjini knjig, ki so primerne "za skurit". Najraje knjige sicer poišče v antikvariatu, tiste, ki jih je že nekdo užival in bral.
Predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol pa je opomnil, da so knjižni sejmi trdoživi dogodki, ki že več stoletji predstavljajo srečevališča vseh, ki imajo radi knjige: "So prostori s tisočerimi vrati v druge prostore, svetove, življenja in čase."