V Galeriji DLUL razstava pravljičnih podob Ančke Gošnik Godec in Marlenke Stupica

Umetnici, predstavljeni na razstavi Pravljičarki, ki sta obe rojeni leta 1927, sta v sedmih desetletjih ustvarili tako po obsegu kot kakovosti izjemna opusa, obenem pa ostajata nepogrešljivi tudi v aktualni podobi sodobne slovenske ilustracije.

Sta prvi diplomantki Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, ki sta ob kolegih, kot sta bila Tone Kralj in Marij Pregelj, dvignili ilustracijo na raven umetniškega dela, ki se najraje predstavlja v neločljivi navezi s knjigo, a zmore obstajati tudi samostojno.

V umetniškem opusu Ančke Gošnik Godec bi po besedah likovne kritičarke težko spregledali zavezanost tradiciji domačega pripovedništva. Neponovljiva je bila v likovnih interpretacijah znamenitih slovenskih pravljic, kot so O treh grahih, Pastirček, O Povodnem možu, Babica pripoveduje, Zlata ptica, Janček Ježek. V njih je nadaljevala tradicijo srednjeevropskega, še zlasti slovenskega pravljičarstva. Že v prvih obsežnejših zbirkah pravljic je s posebno pozornostjo in velikokrat hudomušnostjo slikala pravljična bitja - zmaj, bela kača s kronico, vile, povodni mož, čarovnice - ki so izvirala iz mitične zavesti in oblikovala pomemben del nacionalnega izročila.

Številni liki iz pravljic in pesmic, ki jih je vse od 50. let minulega stoletja v knjigah in revijah upodabljala Marlenka Stupica, so generacijam ljubiteljev slikanic postali že splošno prepoznavni simboli, večinoma prastarih, celo arhetipskih vsebin. Nekateri znani pravljični junaki so zato ohranili prav tisto podobo, ki jo je naslikala ona. Tako za nas Sneguljčica bratov Grimm ne more biti katerakoli deklica, temveč predvsem njena lepa punčka dolgih črnih las, rdečih ličk, obdana z drobcenimi igrivimi škratki v značilnih rdečih škorenjčkih, je med drugim ob razstavi zapisala Judita Krivec Dragan.

Ančka Gošnik Godec in Marlenka Stupica "na poseben način ohranjata daljne vezi z bogatim kulturnim izročilom našega širšega prostora. Skozi izvirne pristope ohranjata živ duh časa in prostora tudi v sodobnih pravljicah..." je še zapisala likovna kritičarka.