Ta veseli dan kulture tudi kot zaključek Evropskega leta kulturne dediščine

V družbo vabijo številni kulturni delavci

V svojo družbo vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki so za Ta veseli dan kulture pripravili razstave, vodenja, delavnice, predstave, koncerte in druge dogodke, ki bodo obiskovalcem ponovno na voljo brezplačno. Dogodkov bo veliko, segali pa bodo od zgodovinske tematike, sodobne umetnosti, glasbe, znanosti, literature do prireditev za otroke. Kaj vse se bo dogajalo, je mogoče preveriti na spletni strani Evropskega leta kulturne dediščine, ki omogoča razvrstitev glede na regijo, starostno skupino in druge opredelitve.

Ministrstvo še posebej vabi na zaključno slovesnost ob izteku leta, ki slavi kulturno dediščino po Evropi. Potekala bo popoldne v Narodni galeriji, kjer bodo v kulturnem programu sodelovali dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ambasadorja Evropskega leta kulturne dediščine Rok Terkaj - Trkaj in Igor Saksida ter ambasadorji kulturno-umetnostne vzgoje Evropskega leta kulturne dediščine - Anja Štefan, Ivan Mitrevski in Žiga X Gombač, avtorski tandem Mižavingavski. Kot slavnostni govornik je napovedan predsednik DZ Dejan Židan.

Kulturnemu programu bodo sledile delavnice ambasadorjev leta za otroke, mlade in družine, za odrasle bo organizirano javno vodstvo po stalni razstavi Zoran Mušič (1909-2005): Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič - Narodni galeriji podarjena in posojena dela.

Ekonomist Andrej Srakar: Takšne pobude so dobrodošle

Ekonomist in kulturolog Andrej Srakar, ki se ukvarja s kulturno ekonomiko, je prepričan, da so tovrstne pobude, ko dogodki s kulturnimi vsebinami brezplačno nagovarjajo obiskovalce - takšna je tudi Poletna muzejska noč -, dobrodošle.

"Seveda bi bilo odlično, če bi spremenili pričakovanja slovenskih potrošnikov kulture, da je vse v kulturi zastonj ali zelo poceni, vendar je to zelo dolgotrajen proces in trenutno se ne vidi ničesar, kar bi vodilo k temu. Zato menim, da sta oba sklopa dogodkov zelo dobrodošla, tudi v luči govorjenj, ki so prisotna na ravni trenutne kulturne politike o 'spremembi položaja kulture v družbi'. Takšne pobude samo prispevajo, da kultura prejme več obiska in medijske pozornosti, kar je gotovo lahko samo pozitivno," je pred letošnjim 3. decembrom ocenil za STA.

Na vprašanje, kaj lahko doprinesejo - ali odnesejo - kulturnemu dogajanju oziroma njihovemu obisku, je izpostavil, da lahko povečajo poznavanje in sprejemanje kulture v družbi in v tej luči tudi prinesejo večji obisk. "Posledično je vsaj pričakovati, da bi s tem prispevale tudi k bogatejšemu kulturnemu dogajanju. Seveda prinašajo na 'trg' tudi konkurenco in, če ne drugega, odnesejo kakšnega obiskovalca drugim prireditvam, kot so športne, kongresne in druge. Vendar mislim, da je ta vidik v času, ko ta dva sklopa dogodkov potekata, precej marginalnega pomena," pravi Srakar.

Cena je negativen dejavnik

Kot raziskovalec ekonomike kulturne politike Srakar ne meni, da bi bile takšne pobude lahko tudi negativne v smislu, da bi potencialne odjemalce odvračale od siceršnjega dogajanja v kulturi, ker so dogodki na takšne dni brezplačni, oziroma da bi bilo sporočilo takšnih pobud pri obiskovalcih lahko tudi v tem, da naj bi bila kultura tudi sicer brezplačna. Bi pa bilo po njegovi oceni zanimivo raziskati, kaj vpliva na povpraševanje po kulturi: "Vendar je tu, kolikor to vsaj bežno poznam, cena seveda negativen dejavnik, kar pomeni, da bodo zastonj dogodki le pritegnili dodatne obiskovalce."

"Dokler se ne bodo spremenila pričakovanja ljudi in mesto kulture v družbi, je vrednotenje obiska kulturnih dogodkov vsaj v Sloveniji precej nizko - ljudje pričakujejo, da je relativno poceni in zlahka dostopno, če to ravno ni vrhunski dogodek z zvenečimi mednarodnimi imeni, pa še to večinoma na področju t.i. elitne kulture," je prepričan Srakar.

Meni, da bi lahko poskusili spremeniti takšna pričakovanj, vendar se boji, da je to delo za "generacije". "Mislim, da bi bil dober začetek, da se tudi sami kulturniki zavedajo pomena, ki ga dejansko kultura ima, in tudi potrebe po spremembah glede tega - izven višanja gmotnega položaja. Bojim se, da bo šele takrat širša javnost pripravljena videti v kulturi še kaj več kot zgolj dodatno obremenitev proračuna in zabavo ob večerih. Toda do tedaj je še res zelo dolga pot - če jo bomo sploh zmožni prehoditi."