V Kostanjevici na Krki razstava ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja

Iz kostanjeviške galerije so sporočili, da ta v svojem fondu hrani 47 upodobitev Ivana Cankarja različnih avtorjev in več kot 30 del Božidarja Jakca, ki se motivno vežejo na Cankarjevega Kurenta.

Likovne podobe velikega pisatelja na razstavi dopolnjujejo Cankarjeva literarna dela, izbrani prevodi, prvotiski in zgodnji tiski, ki jih je za to priložnost posodila Valvasorjeva knjižnica Krško.

Po podatkih galerije so Cankarjevo podobo kiparsko, slikarsko ali grafično "ulovili" tudi Lojze Dolinar, Jože Gorjup, Janez Boljka in Franjo Stiplovšek.

Številčno izstopajo dela kiparja Boljke, ki se je od leta 1969 dve desetletji posvečal upodabljanju Cankarja v najrazličnejših variacijah. Pogosto ga je upodobil v družbi muze ali knjige, kot donatorja, pasivno sedečega ali uporno stoječega z iztegnjenimi rokami ter odrešeniško pribitega na križ.

"Predstavljal mu je arhetip nerazumljenega umetnika, vagabunda, katerega izmuzljivo podobo je Boljka skušal priklicati v življenje tudi v grafičnem in slikarskem mediju," so zapisali v galeriji. Večina teh del je na ogled v kiparjevi kostanjeviški stalni postavitvi.

Dodali so, da je med najbolj prepoznanimi literarnimi osebami iz Cankarjevih del gotovo lik Kurenta, v liku tega goslača z nadnaravnimi lastnostmi pa je po njihovih besedah "svoj alter ego našel tudi Božidar Jakac".

Na razstavi bo tako na ogled tudi niz izvirnih linorezov za prvo poglavje Cankarjeve povesti, ki so v knjižni izdaji izšli šele leta 1979. Kurenta je Jakac upodabljal tudi v svojih študijskih letih v Pragi, kar dokazujeta dva osnutka plakata za njegovo razstavo leta 1923.

Navedenega leta je nastala tudi ekspresionistična celopostavna upodobitev v olju, ki je skupaj z risbami na to tematiko del Jakčeve stalne postavitve v Galeriji Božidarja Jakca, so še sporočili iz Kostanjevice na Krki.