misliV Britanski knjižnici prihodnje leto dragoceni kodeksi Leonarda da Vincija
London, 6. decembra - Ob 500. obletnici smrti slovitega renesančnega umetnika Leonarda da Vincija bo Britanska knjižnica na ogled postavila tri njegove kodekse. Na poletni razstavi bo mogoče videti znameniti Leicesterski kodeks, ki ga bo posodil soustanovitelj Microsofta Bill Gates. Ob njem bosta razstavljena kodeks Forster in kodeks Arundel.
Ljubljana.
Podpis renesančnega umetnika Leonarda da Vincija.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Leicesterski kodeks je Gates kupil na dražbi avkcijske hiše Christie's v New Yorku novembra 1994 za 30 milijon dolarjev. Sestavlja ga 72 strani. V njem je tudi 360 diagramov in risb, ki se navezujejo na Da Vincijevo eksperimente na področju hidravlike, geologije, paleontologije, mehanike in astronomije, pa tudi risbe za tedaj nepredstavljivih inovacij, kot sta podmornica ali potapljaška maska.
Kodeks je bil, preden ga je odkupil Gates, v lasti ameriškega poslovneža Armanda Hammerja (1898-1990) - zato je bil poznan tudi pod imenom Kodeks Hammer - in pozneje njegovih dedičev, sicer pa je poimenovan po Thomasu Cokeu, poznejšem grofu Leicesterskem, ki ga je kupil leta 1719.
Kodeks Forster ima danes v lasti londonski Muzej Viktorije in Alberta. Ime je dobil po Johnu Forsterju, ki ga je leta 1876 zapustil muzeju, vsebuje pa umetnikove najzgodnejše beležke.
Kodeks Arundel pa je v lasti Britanske knjižnice. Poimenovan je po grofu iz 17. stoletja in velja za drugi najobsežnejši umetnikov kodeks. V njem so poleg ugank, prerokb in osebnih beležk tudi razprave o mehaniki in ptičjem letenju.
Vsi kodeksi vsebujejo zapiske v za umetnika značilni zrcalni pisavi, piše spletni portal The Guardian.
Kot še piše spletni portal, bo razstava le ena od številnih prireditev, ki bodo prihodnje leto zaznamovale 500. obletnico smrti velikega umetnika.
Italijanski slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj Leonardo da Vinci (1452-1519) se je rodil v Vinciju v Toskani kot nezakonski sin florentinskega notarja Piera da Vincija. Šolal se je pri Verocchiu.
Bil je ustvarjalni genij in glavni predstavnik renesančnega univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost. Po načelu znati opazovati je preučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku.
Kot slikar je bil po eleganci forme in umirjeni harmoniji barv pravo nasprotje drugega velikega renesančnega umetnika in sodobnika, Michelangela. Med njegovimi najbolj znanimi slikarskimi deli so Madona z otrokom (okoli leta 1474), Sv. Hieronim (okoli leta 1480), Dama s hermelinom (1485), freska Zadnja večerja v samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu (1495-97) in Mona Liza (1503-06).