Cankarja danes lahko berejo tudi v japonščini in flamščini

Po besedah Irene Avsenik Nabergoj, ki se je v drugem delu današnjega simpozija sicer posvetila odmevom prve svetovne vojne v Cankarjevih delih in drugih izbranih delih evropskega pesništva, je 100. obletnica Cankarjeve smrti, ki jo obeležujemo prav danes, veliko doprinesla k približevanju Cankarja drugim evropskim narodom. V različne jezike so bila nekatera Cankarjeva dela prevedena v celoti.

Pri tržaških založbah Comunicarte in ZTT sta denimo izšla italijanska prevoda Cankarjevih črtic ter njegove povesti Hlapec Jernej in njegova pravica; v Sofiji je Ljudmil Dimitrov v bolgarščino prevedel izbrane Cankarjeve drame, Društvo slovenskih pisateljev je letos izdalo Cankarjevo poslednjo zbirko črtic Podobe iz sanj v angleškem prevodu, v Buenos Airesu pa so si na lektoratu zadali nalogo, da v celoti prevedejo Hlapce.

Nastala je tudi Antologija literature Ivana Cankarja s prevodi v 21 jezikov. Ti so nastali v študijskem letu 2017/2018 na skoraj 60 tujih univerzah v sklopu projekta Svetovni dnevi Ivana Cankarja. Med prevedenimi besedili so dela različnih literarnih vrst in zvrsti, tako njegova poezija, odlomki iz njegove kratke in daljše proze ter dramatika, pa tudi Cankarjeve kritike in pisma, je poudarila Irena Avsenik Nabergoj.

Cankarjeva besedila so tako poleg v jezikih držav nekdanje Jugoslavije in večjih evropskih jezikih med drugim dostopna v japonščini, kitajščini, madžarščini, nizozemščini in flamščini, španščini, češčini, poljščini, romunščini ter ruščini in ukrajinščini.

Med govorci zaključnega dela današnjega simpozija v ljubljanskem Cankarjevem domu so med drugim spregovorilo o tem, kakšen je pomen pisateljevih del v Rusiji in za ameriške Slovence. Anna Bodrova je za STA dejala, da se ji je ob pripravi prispevka Recepcija Ivana Cankarja v Rusiji zdelo zanimivo predvsem to, da je v svoji državi zaznala neko kontinuiteto zanimanja za Cankarja, tudi v zadnjih nekaj desetletjih.

Sicer je prvi prevod Cankarja v ruščino izšel še za časa njegovega življenja. Šlo je za delo Hiša Marije Pomočnice, podpisal pa ga je Janko Lavrin, ki je pred oktobrsko revolucijo živel v Sankt Peterburgu. Lavrinovi prevodi Cankarja so sprva izšli v reviji Slovenski mir in vse odtlej v Rusiji obstaja zanimanje za njegova dela, v ruščini so dostopne tudi izdaje njegovih izbranih del. "Socialna tematika Cankarjevih del je ustrezala sovjetski ideologiji ter ruskemu kritičnemu realizmu, a presenetljivo je, da tudi v postsovjetski, pravoslavni Rusiji to zanimanje ni poniknilo. Sloviti pravoslavni duhovnik se je tako navdušil nad Cankarjevimi deli, da je pri njegovi založbi nedavno izšlo okoli pet njegovih del," je pojasnila referentka.

Pohvalila je tudi projekt Svetovni dnevi Ivana Cankarja, ki je študentom po svetu "omogočil ponovno začutiti Cankarja".

Ivana Latković je spregovorila o Cankarju v južnoslovanskih kulturnih paralelah, Andrej Leben pa o tem, kako pisateljeva dela, od katerih jih je kar nekaj nastalo med njegovim bivanjem na Dunaju, razumejo v avstrijskem literarnem prostoru.

Zanimivo je, da so, podobno kot v Rusiji, Cankarja še za časa njegovega življenja brali tudi ameriški Slovenci. Kot je za STA pojasnila Nike Kocijančič Pokorn, se je med letoma 1870 in 1924 šestina tedaj živečih Slovencev izselila v ZDA. Ustanavljali so svoja društva in izdajali časopise različnih usmeritev v slovenščini, prav vsi pa so v svojih literarnih razdelkih objavljali Cankarjeva dela.

Po spremembi migracijske zakonodaje ZDA leta 1924 so v državo omejili preseljevanje iz južne in vzhodne Evrope, tako so Slovenci skorajda prenehali z migriranjem čez Atlantik. Nike Kocijančič Pokorn doda, da je to pospešilo izgubo rabe slovenščine med ameriškimi priseljenci druge in tretje generacije, kar je privedlo do krize identitete, saj je priseljence povezoval ravno jezik. Da bi mlajšim generacijam ter drugim diasporam predstavili temelj slovenstva, so se tako odločili, da v angleščino prevedejo slovenska dela.

Prvo tako delo je bil Cankarjev Hlapec Jernej v močno predelanem prevodu Louisa Adamiča. Izšlo je v časniku Prosveta, ki se je deklariral kot progresiven, delavski in socialističen. Cankarju so bili prav tako naklonjeni v katoliškem taboru, kjer so v angleščino prevajali predvsem črtice iz zbirke Podobe iz sanj. Cankarja so ob tem predstavili kot enega največjih modernističnih pisateljev in s tem želeli svojo skupnost predstaviti kot sodobno družbo, vzporedno ameriški, je dejala sogovornica. Tudi sicer je bil v obdobju med velikima vojnama Cankar absolutno najbolj prevajan slovenski avtor v angleščino, mnoga pa so angleškim bralcem dostopna še danes.