Skladatelj Urban Koder prejel srebrni red za zasluge

Odlikovanje je v skladateljevem imenu sprejela Helena Koder, ki je tudi prebrala soprogovo zahvalno pismo. Koder, kot je zapisal, visokega odlikovanja ni pričakoval. "Ne zato, ker svojega dela ne bi dovolj cenil, a ker sem se vse življenje posvečal različnim glasbenim zvrstem in se z glasbo usmerjal v različna področja, nisem pričakoval, da bo moje delo kdaj videno kot celota," je dejal.

V Ljubljani rojeni Koder, ki je marca dopolnil 90 let, je doštudiral medicino. Tudi delal je kot zdravnik, a ga je usoda pripeljala v glasbo. Pri trinajstih letih se je preizkusil pri Veselih beračih, trobento pa je nato, ne mnogo starejši, že leta 1945 igral v prvi zasedbi Plesnega orkestra. Bil je vodja Ljubljanskega jazz ansambla, ki je posnel prvo jazz ploščo v povojni Jugoslaviji, in eden izmed ustanoviteljev Jugoslovanskega jazz festivala, kasneje tudi Ljubljanskega jazz festivala.

"Bil je odličen trobentač. Kot čuten opazovalec časa in ljudi se je trobenti povsem predal. 'Jazz je bil tedaj glasba svobodnega sveta,' je dejal. 'Igrali smo ga zato, da bi bil svet lepši.' Razigran, razgledan in radoveden je igral s Henrijem Mancinijem in Louisom Armstrongom. V našem prostoru je delal z največjimi imeni vseh generacij, od Bojana Adamiča do Nuške Drašček," so zapisali v uradu predsednika republike.

Zdi se, da je Koder, ta velikan glasbenega ustvarjanja in svetovljan odprtega duha, kot so ga označili v predsednikovem uradu, napisal več glasbe, kot je je mogoče prešteti.

Napisal je glasbo za številne otroške in igrane radijske igre in gledališke predstave. Ustvaril je glasbo za 20 celovečernih filmov, štiri dokumentarce, 10 televizijskih nadaljevank in 15 kratkih animiranih filmov ter avtorsko glasbo, ki jo je izvajal njegov ansambel, Ljubljanski jazz ansambel.

Podpisal je tudi približno 100 šansonov. Njegov opus šansonov je, kot je zapisano v utemeljitvi "veličastna kulturna dediščina slovenske ustvarjalnosti - je preplet najboljših glasbenih interpretacij z vrhovi slovenske besede, kot so Janez Menart, Ervin Fritz in Milan Jesih".

Njegovo najbolj znano delo je pesem Cvetje v jeseni za istoimenski film Matjaža Klopčiča. "Če bi Urban Koder napisal samo glasbo za film Cvetje v jeseni, bi se še vedno uvrstil med velikane slovenske glasbe. Če bi odigral zgolj trobento v radijskem avizu Lahko noč, otroci, bi bil ikona pravljičnih večerov slovenskih otrok in njihovih staršev," so zapisali v predsednikovem uradu.

In dodali: "Nobena nagrada in nobeno priznanje ne moreta ustvarjalcu pokazati, koliko občutenja in občudovanja je v ljudeh ob glasbi Urbana Kodra. Slovenci za njegovo glasbo mislimo, da je z nami od nekdaj. Življenja brez nje si ne znamo predstavljati. Vemo pa, da je zaradi nje življenje lepše."

Koder je leta 1992 prejel nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo RTV Slovenija podeljuje za dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.

V Slovenski kinoteki je zvečer na sporedu film, za katerega je glasbo napisal Koder, Operacija Cartier v režiji Mirana Zupaniča iz leta 1991. Z njim bodo obeležili Kodrov 90. rojstni dan.