V Narodni galeriji 100-letnico okronali z zlatim redom

Z odzivom javnosti na vse dogodke, ki so jih pripravili v letošnjem letu, so, kot je za STA povedala direktorica galerije Barbara Jaki, izjemno zadovoljni. "Zdaj je naša naloga, da ne počivamo na lovorikah in da v podobnem tempu nadaljujemo v prihodnjem letu," je dodala.

Do 10. decembra so v galeriji pripravili več kot 2000 dogodkov - predavanja, delavnice, različna vodenja, tudi za skupine s posebnimi potrebami, na njih pa našteli skoraj 110.000 obiskovalcev. Stoletnica se s koncem leta sicer zaključuje, vendar bo razstava Ivane Kobilca, ki jo je doslej videlo že več kot 40.000 obiskovalcev, na ogled še do 10. februarja.

Razstava Ivane Kobilca in katalog pomembno doprinesla k poznavanju umetničinega dela

Pregledna razstava Ivane Kobilca (1861-1926) je sicer prva po letu 1979, spremlja pa jo slikarkina misel Slikarija je vendar nekaj lepega ... Na ogled je skoraj 130 umetničinih del iz vseh slogovnih obdobij in žanrov. Njenima najbolj znanima deloma Poletje in Kofetarica so pridružene umetnine, ki so bile doslej širši javnosti skoraj neznane. Kar 29 del je takšnih, ki so na ogled prvič. Vse odsevajo umetničino ustvarjalno moč in raznolike vplive evropskih umetnostnih središč - Dunaja, Münchna, Pariza, Sarajeva in Berlina, kjer je umetnica preživela kar 46 let.

Dragocen je tudi katalog, ki spremlja razstavo. Zajema celoten umetničin opus in prinaša generalno vrednotenje njenega njenega dela, pomemben je tudi zaradi tega, ker so v njem zbrana in tudi reproducirana vsa doslej evidentirana umetničina dela, ne le tista, ki so vključena v razstavo. Osrednje besedilo podpisuje Jure Mikuž, ki je tudi soavtor razstave.

Velik doprinos k poznavanju umetničinega opusa so po besedah Barbare Jaki tudi pisma domačim, ki jih je Ivana Kobilca pisala vse življenje in ki so jih ob pripravi razstave prvič v celoti dobili v branje. Kot je še povedala, upajo, da bodo v sodelovanju z lastniki lahko tista, ki so najbolj pomembna za razvoj njenega dela, v prihodnosti tudi objavili v čim bolj integralni obliki.

Slavnostni teden v septembru v galeriji okronali z zlatim redom

Med dogodki je direktorica galerije izpostavila še slavnostno akademijo, ki je bila v septembru vrhunec slavnostnega tedna in na kateri je predsednik republike Borut Pahor galerijo odlikoval z zlatim redom za zasluge.

Kot so zapisali v uradu predsednika republike, "ni slikovitejše ponazoritve moči odločenosti, podjetnosti, sodelovanja, požrtvovalnosti in predanosti" ter "ni prepričljivejše podobe zavezanosti odličnosti in skupnosti", kot je to, da se je Društvo Narodna galerija, ki je bilo septembra 1918 ustanovljeno brez prostorov za galerijsko dejavnost in brez ene same umetnine, razvilo v osrednjo državno ustanovo za starejšo umetnost v Sloveniji.

Obeležili tudi Evropsko leto kulturne dediščine in z dogodki segli izven matične hiše

V Letu evropske kulturne dediščine, ki so ga v galeriji obeležili z otvoritveno in sklepno slovesnostjo, je Barbara Jaki izpostavila tudi sodelovanje s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. V sodelovanju z njim so vsako prvo nedeljo v mesecu pripravili predstavitev po ene od držav članic EU preko javnih vodstev za odrasle, zabavnih raziskovalnih nalog za mlade in ustvarjalnega učenja jezikov za otroke. Ker so bile prireditve odmevne, razmišljajo o nadaljevanju v letu 2019 in predstavitvi drugih članic EU.

Zelo dobro je bila obiskana tudi razstava, ki so jo pripravili ob 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). SAZU je, tako kot še nekatere druge institucije, izšla iz društva Narodna galerija, na razstavi pa so predstavili vse likovne umetnike, ki so člani SAZU.

Oktobra so odprli še razstavo Skrivnosti dolgega življenja - pot umetnin od restavratorskega ateljeja do razstave, na kateri predstavljajo poklic konservatorjev-restavratorjev, ki skrbijo za ohranjanje galerijske zbirke za sedanje in prihodnje rodove. Razstava bo na ogled še do 10. marca.

Poleg bogatega dogajanja v matični hiši, pa so, kot je opozorila Barbara Jaki, v letošnjem letu nekaj dogodkov pripravili tudi izven matične hiše. Takšna je bila razstava fotografij detajlov slik iz Narodne galerije, ki je bila poletnih in jesenskih mesecih na ogled na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju. Z njo so želeli mimoidoče ob pogledu na detajle navdušiti za ogled izvirnih umetni, kar jim je v veliki meri tudi uspelo. Z njo jim je uspelo pritegniti tudi veliko tujih turistov, ki morda sicer ne bi zašli v galerijo.

Povezali pa so se tudi z Arboretumom Volčji potok, kjer so vsak mesec predstavili po tri dela iz galerijske zbirke na temo lepote, tako ženske lepote kot lepote cvetličnih tihožitij. Tudi ta projekt je v matično hišo privabil precej obiskovalcev.