Ob branju Golobovega Leninovega parka sprehod po Ljubljani ne bo več tako miren

Kot je na torkovi predstavitvi v Ljubljani dejal Golob, ki je skoraj 30 let delal kot novinar, se je pisanja kriminalk lotil po tem, ko je ugotovil, da kot pisatelj ne bo preživel, če bo pisal za ožji krog bralcev, prav tako pa je začutil izziv v tem, da bi se spopadel s tem zahtevnim žanrom.

Za literarni prvenec Svinjske nogice je Golob leta 2010 prejel kresnika, leta 2013 pa je izdal še roman Ali boma ye!, za katerega je menil, da je odlična knjiga, pa je bila na koncu prodana v 300 izvodih. To število je na 6000 prodanih izvodov dvignila lani izdana kriminalka Jezero, ki je obveljala za najbolje prodajano knjigo v Sloveniji v letošnjem letu, po njej pa na TV Slovenija že snemajo kriminalno serijo s Sebastianom Cavazzo v glavni vlogi inšpektorja Tarasa Birse, lika navdahnjenega po Umazanemu Harryju, ki ga je igral Clint Eastwood.

Povezovalka Jedrt Jež Furlan je obe Golobovi deli prebrala na mah, pri tem pa opazila, da si je pisatelj v primerjavi z Jezerom, ki je "drvelo", v Leninovem parku vzel več časa predvsem za orise glavnih junakov, ki jih bodo bralci morda še srečali v nadaljevanjih. Najpomembneje se ji je zdelo, da Leninov park prinaša "oris slovenske družbe, kot jo Golob vidi danes - neonacisti, tudi v vrhu Sove, ter kup političnih zarot".

Golob meni, da tudi v kriminalki lahko pišeš o družbeno relevantnih temah - tokrat tudi o vzponu skrajno desničarskih, nacionalističnih gibanj. Občutek ima, da nas danes v Sloveniji "kuhajo kot žabe". "Na slabše gre, kakorkoli obrneš," je dejal in opomnil, da se je okoli nas že stemnilo, denimo v vazalnih državah, kakršni sta Hrvaška in Madžarska, Slovenci pa moramo biti ponosni, da pri nas do tega ni prišlo: "A vrag je vzel šalo in zelo se moramo potruditi, da ne bomo na istem."

Se pa Golob zaveda, da kriminalka ne prenese površnosti, zato se je glede strokovnih vprašanj posvetoval z več poznavalci z različnih področij raziskovanja kriminalnih dejanj. Med njimi sta tudi direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija Dorijan Keržan in mikrobiolog ter profesor Blaž Stres, ki sta bila gosta torkove predstavitve.

Tako Keržan kot Stres sta pohvalila Golobovo natančnost pri pisanju. Keržan je dejal, da so mu številni kolegi pritrdili, da je pisatelj "ujel duha, ki živi v slovenski policiji", še posebej pa ceni, da je pisal realno in ni zašel "v zarote, ki jih proizvaja nek zelo izkrivljen um, ali pa v strahovito nasilne prizore". Stres je dodal, da je, tudi v luči poplave kriminalnih televizijskih serij, "sproščujoče brati knjigo, ki posnema življenje in ob kateri si pomirjen, da se ne boš spotaknil ob nebulozo, ki ti bo dvignila pritisk".

Na razmislek Jedrt Jež Furlan, da imamo v Sloveniji po večini impulzivne morilce in morilke, ne pa intelektualcev ranga Hannibala Lecterja, je Keržan komentiral, da kriminalci na splošno, ne zgolj slovenski, ne sodijo ravno med izjemne intelektualce: "Ko istega že 37-ič najdeš na istem tipu sledi, si pač misliš svoje." Dodal pa je, da ga ob branju Golobovih del postane strah, saj spodnašajo prepričanje, da je Slovenija relativno varna država.

Golob je razkril, da je Leninov park pisal tudi med rezidenco v Sarajevu. Ker mesta ni uspel dobro spoznati, si želi vanj vrniti, saj ga mika, da bi prav v Sarajevo postavil tretje nadaljevanje prigod inšpektorja Birse. Golobu se Sarajevo zdi zanimiv kraj, v katerem se srečujejo številne kulture, poznajo pa ga tudi tujci, kar bi morda delu olajšalo preboj na tuje trge.