V Švicariji Tri botanične zgodbe Marije Mojce Pungerčar

V svoji pretekli praksi se je umetnica pogosto osredotočala na obrobne družbene situacije ter spremljala spremembe v svojem bivanjskem okolju in neposredni okolici. Če je tedaj spremljala tektonske premike v strukturi urbanega prostora in industrijske krajine, pa se v novejših delih posveča bolj intimnim opažanjem.

V fotografskem ciklusu Preraščanje denimo skrbno spremlja napredek invazivne rastline plezalke, ki je z dvorišča skozi okno vztrajno vdirala v njeno stanovanje. Štiri podobe, ki prikazujejo različne faze razraščanja, so dodatno stilizirane s pleteno kopreno, ki ponavlja in poudarja proces preraščanja. Ta je nezadržno povezan z univerzalno idejo o izgubi kontrole, propadu in zmagi narave nad kulturo, je zapisal kustos Miha Colner.

Človeška vrsta si že dolga tisočletja prizadeva podrediti prostor, ki ga naseljuje. Ta potreba po obvladovanju svojega okolja je najbolj izražena v urbanih okoljih. Umetničino dvorišče, kjer se bohoti opazovana rastlina plezalka, je le streljaj stran od ene osrednjih ljubljanskih promenad, vendar ostaja skrito očem javnosti, medtem ko zanj skrbi majhna stanovanjska skupnost. V tem okolju se avtorica na način sekvenčnega fotografiranja istega kraja v različnih obdobjih sprašuje o odnosu med človeško ustvarjeno kulturo in samoniklo naravo.

Zgolj desetletje opustitve urejanja okolice pa je menda dovolj, da se urbani prostori začno sami zaraščati in pogozdovati. Podoba tega procesa po besedah kustosa vselej ustvari apokaliptičen občutek krhkosti in minevanja. Često pa tudi človek poseže v naravo na način nudenja pomoči rastlini ali živali, ki ji je narava že odmerila smrt. Tako v diptihu Dvig umetnica na svojem dvorišču spremlja usodo mladega drevesa, ki ga je pokopal in polomil sneg, a ga je človeška roka rešila in vrnila v življenje.

Poleg tega, da si naravo neusmiljeno podreja, pa je človeška vrsta nagnjena tudi k neizmernemu občudovanju le-te. Marija Mojca Pungerčar se v dveh triptihih Izbruh ukvarja s samoreprezentacijo in reprezentacijo cvetja v vsakdanjem življenju. Ustvarila je fotografska avtoportreta na platnu, kjer je umeščena med košate grme vrtnic, medtem ko na lica svoje podobe uveze stilizirane podobe vrtnic, da bi s tem naredila povezavo med naravo in svojo kožno boleznijo, ki nosi ime po rožah, je še zapisal kustos.

Razstava, s katero Marija Mojca Pungerčar praznuje tudi 35-letnico umetniškega delovanja, bo na ogled 18. aprila prihodnje leto. Nastala je v produkciji KUD Trivia.