Na hitro prelistano 29.12.2018 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 29. decembra - Založba Modrijan je izdala roman ameriške avtorice mehiškega rodu Sandre Cisneros Hiša v Ulici Mango, KUD AAC Zrakogled in Kulturno društvo Integrali pa delo Simone Semenič Me slišiš?. Pri Mladinski knjigi je izšla knjiga Lojzeta Kovačiča in Ane Zavadlav Dva zmerjavca, pri založbi Miš pa slikanica Saše Pavček in Ejti Štih Rumi in kapitan.

Ljubljana. Mladinska pripoved Lojzeta Kovačiča Dva zmerjavca z ilustracijami Ane Zavadlav. Foto: STA

Ljubljana.
Mladinska pripoved Lojzeta Kovačiča Dva zmerjavca z ilustracijami Ane Zavadlav.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Hiša v ulici Mango, avtorice Sandre Cisneros. V slovenščino je roman prevedla Maja Kraigher. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Hiša v ulici Mango, avtorice Sandre Cisneros. V slovenščino je roman prevedla Maja Kraigher.
Foto: STA

Ljubljana. Knjižni prvenec dramatičarke in režiserke Simone Semenič Me slišiš?. Foto: STA

Ljubljana.
Knjižni prvenec dramatičarke in režiserke Simone Semenič Me slišiš?.
Foto: STA

Ljubljana. Pesnitev umetnice Saše Pavček Rumi in kapitan. Foto: STA

Ljubljana.
Pesnitev umetnice Saše Pavček Rumi in kapitan.
Foto: STA

HIŠA V ULICI MANGO - KRATEK ROMAN O ISKANJU SAMOSTOJNOSTI

Hiša v Ulici Mango je zelo kratek in po obliki precej nenavaden roman, sestavljen iz utrinkov iz življenja deklice Esperanze v chicaškem barriu. Prvoosebna pripoved je napisana v jeziku, ki zrcali njena najstniška leta, poreklo in razvoj - po eni strani se požvižga na pravila, hkrati pa s svojo barvitostjo in nenavadnimi domislicami že napoveduje bodočo pisateljico. Esperanzin glavni cilj je samostojnost, do katere se mora dokopati v okolju dvokulturnosti in dvojezičnosti ter kot dekle in pripadnica revnejšega sloja. Te okoliščine dajejo knjigi delno avtobiografski značaj, vendar so tako zgodbice in liki izmišljeni oziroma zlepljeni iz doživljajev in potez različnih ljudi. Roman so od prve izdaje leta 1984 prodali v več kot šest milijonih izvodov. Knjiga, prevedena v več kot 20 jezikov, je doživela tudi odrsko adaptacijo. V slovenščino je roman prevedla Maja Kraigher.

Ameriška pesnica, pisateljica in esejistka Sandra Cisneros (1954) je kot avtorica mehiškega rodu in pripadnica gibanja Chicano Civil Rights Movement ena od osrednjih osebnosti t.i. čikanske književnosti. Študirala je angleški jezik in kreativno pisanje ter izdala tri pesniške zbirke, dva romana in nekaj knjig kratke proze za odrasle in otroke.

ME SLIŠIŠ? - KNJIŽNI PRVENEC SIMONE SEMENIČ

Dramatičarka, performerka in režiserka Simona Semenič je v knjižnem prvencu Me slišiš? združila tri izrazito avtobiografska dramska besedila oziroma dramske predloge, ki jih je kot solo performanse tudi sama izvedla: jaz žrtev (2007), še me dej (2009) in drugič (2014). "To so avtobiografska besedila, za katera sem zdaj, po ponovnem branju, ugotovila, da se v njih ukvarjam predvsem z avtoriteto. Skozi osebne pripetljaje ti trije teksti bolj ali manj bentijo čez sistem, v katerem trenutno živimo," je avtorica zapisala na zavihek knjige.

Simona Semenič (1975) je na AGRFT diplomirala iz dramaturgije. Je dobitnica treh Grumovih nagrad. Njena besedila so prevedena v 12 jezikov in uprizorjena v več evropskih državah, v ZDA in tudi na Bližnjem vzhodu, v nekaterih državah tudi objavljena. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Običajno v svojih performansih tudi nastopa. Od nastanka leta 2005 do leta 2013 je vodila iniciativo Preglej, od leta 2007 do leta 2010 pa Gledališče Glej.

DVA ZMERJAVCA - MLADINSKA PRIPOVED LOJZETA KOVAČIČA S SODOBNIMI ILUSTRACIJAMI ANE ZAVADLAV

"V hišici nekje na deželi sta živela dva bratca zmerjavca, ki sta se zmeraj zmerjala," tako se začne kratka zgodba Dva zmerjavca, ki je bila prvič objavljena leta 1962 v knjigi Zgodbe iz mesta Rič-Rač. V njej je Lojze Kovačič objavil domišljijske pripovedi iz vsakdanjega življenja otrok. Ko jih beremo, so enako žive in zanimive še danes. Pripoved o dveh bratih je aktualna, polna humorja in sočutja, so zapisali pri založbi. Ob 90. obletnici pisateljevega rojstva je Ana Zavadlav ustvarila živahne podobe, ki krasijo novo slikaniško izdajo.

Lojze Kovačič (1928-2004), ki ga literarna kritika uvršča v sam vrh slovenske povojne književnosti, je najbolj poznan po obsežni avtobiografiji Pet fragmentov in trilogiji Prišleki. Napisal je tudi veliko besedil za otroške slikanice. S knjigo Zgodbe iz mesta Rič-Rač se je uvrstil med najvidnejše povojne mladinske avtorje. Leta 1969 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1973 pa Prešernovo nagrado. Je tudi dvakratni dobitnik kresnika, prvega je prejel za roman Kristalni čas, in sicer na prvi podelitvi nagrade leta 1991, drugega pa leta 2004 za Otroške stvari.

Ana Zavadlav (1970) je leta 1997 po diplomi iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost nadaljevala s specialko za grafiko. Izpopolnjevala se je tudi v ZDA. Od leta 2003 se posveča predvsem knjižni ilustraciji za otroke in mladino. Njena dela so bila večkrat nagrajena.

RUMI IN KAPITAN - PESNITEV SAŠE PAVČEK V BARVITIH PODOBAH EJTI ŠTIH

Vsestranska umetnica Saša Pavček v otroški pesnitvi Rumi in kapitan bralca odpelje na napeto literarno popotovanje po razburkanih vodah poguma, srčnosti in igrivosti. Psička Rumi - junakinja današnjega časa - zmore rešiti življenja vojnih žrtev, očistiti zemljo in peti. Pesnica je z delom spisala odo miru, človečnosti in hrabrosti, ki kar prekipeva od življenja in ljubezni do sočloveka in živali. Pesnitev se v hudomušnem slogu pomorske dogodivščine dotakne tako vprašanja onesnaževanja okolja kot aktualne problematike beguncev in z njo povezanega vsesplošnega pomanjkanja sočutja, so zapisali pri založbi. Slikanico bogatijo ilustracije Ejti Štih.

Saša Pavček je večkrat nagrajena igralka pa tudi pesnica, esejistka in dramatičarka ter profesorica na AGRFT, kjer je leta 1983 diplomirala. Izpopolnjevala se je tudi v Parizu. Njena dramatika je zastopana v antologijah v več jezikih. Leta 2010 je izšla pesniška zbirka Obleci me v poljub, ki je bila prav tako prevedena v več jezikov. Radijska igra Arija je bila leta 2015 nagrajena z Unescovo nagrado Mir in prijateljstvo med narodi v Iranu.

Akademska slikarka Ejti Štih (1957) od leta 1982 živi v Boliviji, kjer jo umeščajo med tamkajšnje najvidnejše umetnike. Prepoznavna je po živih barvah.